Jedro

Kadar v izreku sklepa o oprostitvi plačila sodnih taks ni navedbe datuma, od katerega velja taksna oprostitev, je treba ne glede na splošno pravilo o učinkovanju in veljavnosti sklepa o oprostitvi plačila sodnih taks v prvem odstavku 13. člena ZST-1 šteti, da je dolžnik oproščen plačila sodnih taks za celoten postopek.

Solidarnega poroštva ni mogoče enačiti s solidarno odgovornostjo dolžnikov.

Za dokaz zapadlosti obveznosti glavnega dolžnika, za izpolnitev katere se je zavezal tudi porok, zadošča pravilna vročitev pisne izjave o odstopu od pogodbe glavnemu dolžniku.

Izrek

I. Pritožbi zoper sklep z dne 10. 3. 2015, s katerim je bilo odločeno o nadaljnjih izvršilnih stroških, se ugodi in se ta sklep razveljavi.

II. Pritožbi zoper sklep z dne 10. 3. 2015, s katerim se je pritožba dolžnice štela za umaknjeno, se ugodi in se ta sklep razveljavi.

III. Pritožbi zoper sklep z dne 7. 8. 2014 se ugodi in se ta sklep razveljavi ter zadeva vrne sodišču prve stopnje v nov postopek.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je dne 10. 3. 2015 izdalo dva sklepa, in sicer sklep, s katerim je dolžnici naložilo, da mora upnici v 8 dneh povrniti 235,14 EUR nadaljnjih izvršilnih stroškov z zakonskimi zamudnimi obrestmi od prvega dne po preteku 8-dnevnega roka za izpolnitev dalje (sklep na red. št. 36 - v nadaljevanju: sklep o stroških), ter sklep, s katerim je odločilo, da se pritožba dolžnice zoper sklep z dne 7. 8. 2014 šteje za umaknjeno (sklep na red. št. 37 - v nadaljevanju: sklep o umiku pritožbe).

2. S sklepom z dne 7. 8. 2014 (v nadaljevanju: sklep o ugovoru) pa je sodišče prve stopnje zavrnilo ugovor dolžnice zoper sklep o izvršbi z dne 6. 1. 2014 (1. točka izreka) in dolžnici naložilo, da je dolžna upnici povrniti stroške ugovornega postopka v višini 1.186,45 EUR v 8 dneh, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi od poteka paricijskega roka do plačila (2. točka izreka).

3. Dolžnica je zoper vse tri sklepe vložila pravočasno pritožbo.

4. V pritožbi zoper sklep o stroških opozarja, da ji sodišče vroča sodna pisanja na napačen naslov (v D.), čeprav je seznanjeno z njenim novim prebivališčem v L. Poleg tega v celoti zavrača kakršnekoli dodatne izvršilne stroške, ker meni, da so priglašeni neupravičeno.

5. V pritožbi zoper sklep o umiku pritožbe prav tako opozarja na vročanje sodnih pisanj na napačen naslov. Navaja še, da je pravočasno poslala izjavo o premoženjskem stanju na naslov, ki je naveden tudi na predmetnem pisanju, in sicer COVL, predmetno pisanje pa je bilo nato preposlano v D. Mogoče je sklepati, da sodišče prve stopnje zavestno podaja napačne naslove, da bi onemogočilo pravočasno podajanje vlog. Sodišče prosi, naj jo ponovno pozove k predložitvi izjave o premoženjskem stanju.

6. V pritožbi zoper sklep o ugovoru opozarja, da je upnica ni nikoli obvestila o neporavnanih obveznostih in o odpovedi pogodbe, saj ji ni nikoli vročila opomina pred odpovedjo pogodbe oz. odpovedi pogodbe. Trdi, da ni podpisala povratnice o odpovedi pogodbe z dne 10. 8. 2012, ki je podpisana v kraju B., niti ne ve, kdo bi jo podpisal; poleg tega poudarja, da v kraju B. nima niti stalnega niti začasnega prebivališča. Ker vročanje ni bilo zakonsko pravilno, meni, da bi moralo sodišče odločiti, da je izvršba prenagljena in sklep odpraviti.

7. Pritožbe zoper vse tri sklepe so utemeljene.

Glede pritožbe zoper sklep o stroških

8. Ob preizkusu pravilnosti in zakonitosti izpodbijanega sklepa po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena v zvezi s 366. členom Zakona o pravdnem postopku - ZPP, oba v zvezi z določbo 15. člena Zakona o izvršbi in zavarovanju - ZIZ) je višje sodišče ugotovilo, da je bilo o nadaljnjih izvršilnih stroških, ki jih je upnica priglasila v vlogi z dne 3. 11. 2014 (na sodišče prejeti 4. 11. 2014) in so ji nastali v zvezi z opravljenimi izvršilnimi dejanji, razvidnimi iz stroškovnika izvršitelja z dne 9. 5. 2014, v tem postopku že odločeno. Sodišče prve stopnje je namreč navedene stroške v znesku 235,14 EUR dolžnici že naložilo v plačilo s sklepom z dne 18. 11. 2014 (na red. št. 32), ta sklep pa je po podatkih spisa tudi že pravnomočen.

9. Glede na navedeno je višje sodišče pritožbi dolžnice zoper sklep o stroških ugodilo in ta sklep razveljavilo že zaradi absolutne bistvene kršitve določb postopka iz 12. točke drugega odstavka 339. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ, do uveljavljenih pritožbenih razlogov pa se ni opredeljevalo (3. točka 365. člena ZPP in prvi odstavek 360. člena ZPP, oba v zvezi s 15. členom ZIZ).

Glede pritožbe zoper sklep o umiku pritožbe

10. S pritožbenimi trditvami o tem, da je izjavo o premoženjskem stanju poslala pravočasno oz. da k predložitvi te izjave še ni bila pozvana pravilno, dolžnica v pritožbi smiselno opozarja, da sodišče prve stopnje ni imelo pravne podlage za izdajo izpodbijanega sklepa, ker bi morala biti oproščena plačila sodnih taks.

11. Višje sodišče ugotavlja, da izpodbijani sklep med drugim temelji tudi na nepravilni ugotovitvi, da v konkretnem primeru niso podani pogoji za oprostitev plačila sodnih taks. Iz podatkov spisa je namreč razvidno, da je sodišče prve stopnje po izdaji izpodbijanega sklepa o umiku pritožbe s sklepom z dne 17. 6. 2015 dolžnico v III. točki izreka oprostilo plačila sodnih taks, pri tem pa v izreku tega sklepa ni navedlo, od kdaj se šteje, da je dolžnica oproščena plačila sodnih taks. V primeru, ko v izreku sklepa o oprostitvi plačila sodnih taks ni navedbe datuma, od katerega velja taksna oprostitev, je treba ne glede na splošno pravilo o učinkovanju in veljavnosti sklepa o oprostitvi plačila sodnih taks v prvem odstavku 13. člena Zakona o sodnih taksah - ZST-1, šteti, da je dolžnik oproščen plačila sodnih taks za celoten postopek, torej za vse taksne obveznosti v postopku. Glede na navedeno ugotovitev izpodbijanega sklepa, da niso izpolnjeni pogoji za oprostitev plačila sodnih taks, ni pravilna, pritožba zoper sklep o ugovoru pa se ne more šteti za umaknjeno (29. b člen ZIZ). Zato je višje sodišče dolžničini pritožbi zoper sklep o umiku pritožbe ugodilo in ta sklep razveljavilo že iz navedenega razloga, s presojo utemeljenosti posameznih pritožbenih trditev pa se ni ukvarjalo (3. točka 365. člena ZPP in prvi odstavek 360. člena ZPP, oba v zvezi s 15. členom ZIZ).

12. Po sprejemu navedene odločitve in ugotovitvi, da so izpolnjene tudi vse ostale procesne predpostavke za odločanje o pritožbi zoper sklep o ugovoru, je višje sodišče v nadaljevanju odločilo tudi o tej pritožbi.

Glede pritožbe zoper sklep o ugovoru

13. Ob preizkusu pravilnosti in zakonitosti sklepa o ugovoru po uradni dolžnosti je višje sodišče ugotovilo, da ta sklep nima razlogov o vseh odločilnih dejstvih glede zapadlosti izterjevane terjatve.

14. Kljub večkratni pravilni ugotovitvi v izpodbijanem sklepu, da se je dolžnica k izpolnitvi obveznosti iz predmetnega izvršilnega naslova (pogodbe o potrošniškem hipotekarnem kreditu, sklenjene v obliki notarskega zapisa) zavezala kot solidarna porokinja, namreč sodišče prve stopnje pri samem odločanju o ugovoru tega dejstva ni ustrezno upoštevalo, saj se ni ukvarjalo z vprašanjem, ali je upnica izkazala zapadlost terjatve v razmerju do glavnega dolžnika po izvršilnem naslovu - to je do A. A. V izpodbijanem sklepu je sodišče prve stopnje ugotavljalo le okoliščine v zvezi z zapadlostjo terjatve do dolžnice, kot da bi bila ta v predloženem izvršilnem naslovu navedena kot glavna ali solidarna dolžnica, ne pa kot solidarna porokinja. Porok se zaveže izpolniti tuj dolg in ne svojega, zato solidarnega poroštva ni mogoče enačiti s solidarno odgovornostjo dolžnikov, katerih obveznosti so samostojne in neodvisne, saj gre pri poroštvu za akcesorno obveznost, katere nastanek in obstoj sta odvisna od glavne obveznosti (prim. V. Kranjc v: Obligacijski zakonik s komentarjem, 4. knjiga, GV založba, Ljubljana 2004, stran 1049). Opustitev upnikovega obvestila poroku, da je glavni dolžnik v zamudi z izpolnitvijo, ima lahko za posledico le odškodninsko odgovornost (1025. člen OZ), za dokaz zapadlosti obveznosti glavnega dolžnika, za izpolnitev katere se je zavezal tudi porok, pa zadošča pravilna vročitev pisne izjave o odstopu od pogodbe glavnemu dolžniku - prim. tretji in peti odstavek 20. a člena ZIZ. Takšno je tudi stališče sodne prakse v sklepih VSL sklep I Ip 3837/2014 z dne 12. 11. 2014 in VSM sklep I Ip 387/2012 z dne 31. 5. 2012. 15. Ker sodišče prve stopnje zaradi zmotne uporabe materialnega prava ni ugotovilo vseh pravno pomembnih dejstev v zvezi z zapadlostjo izterjevane terjatve in s tem v zvezi z izvršljivostjo konkretnega izvršilnega naslova, višje sodišče pa ocenjuje, da glede na okoliščine konkretnega primera teh dejstev samo ne more ugotavljati kot prvo, je bilo treba pritožbi dolžnice ugoditi in izpodbijani sklep v celoti razveljaviti (kajti odločitev o stroških ugovornega postopka v 2. točki izreka je odvisna od odločitve v ugovoru v 1. točki izreka) ter zadevo vrniti sodišču prve stopnje v nov postopek (3. točka 365. člena in 355. člen ZPP v zvezi s 366. členom ZPP, vsi v zvezi s 15. členom ZIZ).

16. Ob ponovnem odločanju o ugovoru dolžnice zoper sklep o izvršbi naj se sodišče prve stopnje opredeli do vseh pravno odločilnih dejstev v zvezi z zapadlostjo izterjevane terjatve, pri čemer naj bo pozorno na vsebino konkretnega izvršilnega naslova.

17. V nadaljevanju postopka naj sodišče prve stopnje ustrezno upošteva dolžničine pritožbene navedbe o vročanju sodnih pisanj na napačen naslov, med drugim kot predlog dolžnice za razveljavitev klavzule o pravnomočnosti sklepa o stroških z dne 18. 11. 2014.