Jedro

Dejanske ugotovitve, da je tožnik odšel iz matične države zaradi groženj upnikov, da je nameraval v Italijo in da je prošnjo za azil vložil med postopkom prisilne odstranitve iz Republike Slovenije, potem, ko so ga odkrili v tovornem vozilu na mejnem prehodu, ob tožnikovi izjavi, da v matični državi ni bil nikoli preganjan zaradi vere, rase ali politične pripadnosti, so zadostna podlaga za sum, da zlorablja azilni postopek z namenom odložitve prisilne odstranitve iz države.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi izpodbijana sodba.

Obrazložitev

Z izpodbijano sodbo je sodišče prve stopnje na podlagi 2. odstavka 39. člena Zakona o azilu (ZAzil - UPB2, Uradni list RS, št. 51/2006) po opravljeni glavni obravnavi zavrnilo tožnikovo tožbo zoper sklep tožene stranke z dne 15.10.2007. Z navedenim sklepom je tožena stranka tožniku-prosilcu za azil, omejila gibanje na prostore oddelka za omejitev gibanja Azilnega doma do pravnomočno končanega azilnega postopka, najdalj za 3 mesece in sicer od dne 14.10.2007 do dne 14.1.2008. Tožena stranka je izpodbijani sklep izdala na podlagi 5. odstavka 27. člena ZAzil, ker je ugotovila, da se podani razlogi za začasno omejitev gibanja iz 3. alineje 1. odstavka 27. člena ZAzil v povezavi s 5. alinejo 36. člena ZAzil. V obrazložitvi izpodbijane sodbe sodišče prve stopnje soglaša s toženo stranko, da v obravnavanem primeru obstoji sum, da je tožnik zlorabil azilni postopek z namenom, da odloži prisilno odstranitev iz Republike Slovenije, kar je razlog za začasno omejitev gibanja iz 3. alineje 1. odstavka 27. člena ZAzil v zvezi s 5. alinejo 36. člena ZAzil. Pri tem se sodišče sklicuje na dejansko stanje, ugotovljeno v postopku pred izdajo izpodbijanega sklepa ter na tožnikovo izpovedbo v sodnem postopku.

Tožnik v pritožbi uveljavlja vse pritožbene razloge iz 1. odstavka 75. člena ZUS-1. Navaja, da je bil prisiljen pobegniti iz matične države. Glede ugotovitve tožene stranke in sodišča, da je nameraval v Republiko Italijo, navaja, da se ima pravico kadarkoli premisliti v kateri državi bo zaprosil za azil, zato sum zavajanja in zlorabe azilnega postopka ni podan. Predlaga, da pritožbeno sodišče izpodbijano sodbo razveljavi.

Tožena stranka na pritožbo ni odgovorila.

Pritožba ni utemeljena.

Po presoji pritožbenega sodišča je odločitev sodišča prve stopnje pravilna. Razlogi za odločitev so pravilni in imajo podlago v podatkih spisa ter v določbi 27. in 36. člena ZAzil, na katere se pravilno sklicuje prvostopno sodišče. V določbi 27. člena ZAzil so taksativno našteti razlogi, zaradi katerih se prosilcu za azil lahko začasno omeji gibanje. Eden izmed razlogov je tudi sum zavajanja ali zlorabe azilnega postopka v smislu 36. člena ZAzil. Po navedeni določbi se za zavajanje in zlorabo postopka šteje tudi vložitev prošnje za azil z namenom odložitve prisilne odstranitve iz države (5. alineja 36. člena ZAzil). V postopku je bilo ugotovljeno, to pa izhaja tudi iz podatkov spisa, da je bil tožnik dne 10.10.2007 najden v tovornem vozilu na parkirnem prostoru pred mejnim prehodom D.v. ob kontroli tovornih vozil. Iz Indije je potoval z veljavnim potnim listom in vizo, in sicer v Turčijo, nato na Poljsko in od tam s tovornim vozilom v Republiko Slovenijo. Prevoz s tovornim vozilom iz Poljske je organiziral posrednik, ki je tožniku obljubil, da ga bo pripeljal v Italijo. Za prevoz je tožnik posredniku plačal. Tožnik je bil ob kontroli brez potnega lista, ker mu ga je vzel posrednik. Med postopkom zaradi prisilne odstranitve iz države, in sicer 14.10.2007, je tožnik vložil prošnjo za azil in kot razlog, zaradi katerega je zapustil matično državo, navedel grožnje upnikov. Tako ugotovljeno dejansko stanje, ki ga potrjuje tudi tožnikova izpovedba na zaslišanju pred sodiščem, iz katere tudi izhaja, da tožnik v matični državi ni bil nikoli preganjan zaradi vere, rase ali politične pripadnosti, je tudi po presoji pritožbenega sodišča zadostna podlaga za ugotovitev razloga iz 3. alineje 27. člena v zvezi s 5. alinejo 36. člena ZAzil ter za uporabo 5. odstavka 27. člena ZAzil. Na drugačno odločitev v tej zadevi ne more vplivati tožnikova pritožbena navedba, da je bil prisiljen zapustiti matično državo.

Ker glede na navedeno uveljavljani pritožbeni razlogi niso podani, je pritožbeno sodišče pritožbo na podlagi 76. člena ZUS-1 zavrnilo kot neutemeljeno in potrdilo izpodbijano sodbo.