Jedro

Hipoteka pomeni ustanovitev zastavne pravice za upnika, ta pa sama po sebi ne vpliva na možnost razpolaganja z nepremičnino, zato okoliščina, da je na teh nepremičninah ustanovljena zastavna pravica, na odločitev glede materialnega položaja prosilca ne vpliva.

Izrek

Tožba se zavrne.

Obrazložitev

1. Tožena stranka je z izpodbijano odločbo, št. 1708/2019 z dne 11. 11. 2019, zavrnila tožnikovo prošnjo za dodelitev brezplačne pravne pomoči (v nadaljevanju BPP), kot neutemeljeno. Pojasnila je, da je prosilec 7. 11. 2019 vložil prošnjo za dodelitev BPP v zvezi s kazensko zadevo I K.../2013. Tožena stranka je v obrazložitvi izpodbijane odločbe povzela pravne podlage relevantne za odločanje in ugotovila, da je iz prosilčeve prošnje in uradnih evidenc razvidno, da ima prosilec prijavljeno stalno prebivališče na naslovu A. 20, A. in da je lastnik 21/50 deleža na nepremičnini k.o. ... - B., parc. št. ..., ki v naravi predstavlja parcelo in stanovanjsko stavbo na naslovu C. ulica 33, C. Prosilec v navedeni nepremičnini nima prijavljenega stalnega prebivališča in v njej ne prebiva. Iz Prostorskega portala GURS izhaja, da je vrednost nepremičnine 217.350,00 EUR, zato prosilčev delež znaša 91.287,00 EUR in presega znesek 19.304,64 EUR določen v 17. členu Zakona o socialnovarstvenih prejemkih (v nadaljevanju ZSVarPre). Prav tako navedena nepremičnina ni obremenjena z nobeno pravico ali s pravnim dejstvom, ki bi omejevalo pravico na njej. Glede na navedeno je sodišče prosilčevo prošnjo, na podlagi 2. točke enajstega odstavka 37. člena Zakona o brezplačni pravni pomoči (v nadaljevanju ZBPP), kot neutemeljeno zavrnilo in v nadaljevanju ni bilo treba presojati vrednosti ostalih prosilčevih nepremičnin in dohodkov in odločanja o tem, ali prosilec izpolnjuje objektivni pogoj za dodelitev BPP, ki mora biti podan kumulativno.

2. Tožnik odločitvi tožene stranke oporeka. Navaja, da je tožena stranka v 8. točki obrazložitve izpodbijane odločbe nepravilno ugotovila obremenjenost nepremičnine na naslovu C. cesta 33, C. Zmotno je bilo ugotovljeno, da nepremičnina ni obremenjena z nobeno pravico ali pravnim dejstvom, ki bi omejevalo pravico na njej. Nepremičnina je namreč obremenjena s hipoteko v korist D.D., D. cesta 5, C.. Na tej parceli je vpisana predznamba hipoteke z dne 6. 2. 2015 v višini 17.825,00 EUR s pripadki, ki predstavljajo višino celotnega sodnega postopka s zamudnimi obresti. Vpisana je tudi hipoteka z dne 10. 4. 2019. Iz tega razloga tožnik s hišo na naslovu C. 33, od leta 2016 ne more razpolagati. Prav tako hiša ni primerna za življenje in tožnik v njej ne more živeti. Za omenjeno nepremičnino ima tožnik najet hipotekarni kredit v višini 192.690,00 CHF pri banki M. d.d.. Ker je bila vrednost te nepremičnine prenizka, so kredit zavarovali starši s svojo hišo. Glede na navedeno sodišču predlaga, da izpodbijano odločbo razveljavi in tožniku dodeli BPP oziroma podredno, da razveljavi odločbo in zadevo vrne v ponovno odločanje toženi stranki.

3. Tožena stranka je sodišču poslala upravne spise. Odgovora na tožbo ni poslala.

4. Tožba ni utemeljena.

5. Po pregledu izpodbijane odločbe sodišče ugotavlja, da je izpodbijana odločba pravilna in skladna z določbami predpisov, na katere se sklicuje. Sodišče se strinja z razlogi, s katerimi je v obrazložitvi izpodbijanega akta odločitev pojasnila tožena stranka, ter se nanje v skladu z drugim odstavkom 71. člena Zakona o upravnem sporu (ZUS-1) tudi sklicuje, dodatno pa pojasnjuje in ponovno izpostavlja v nadaljevanju navedena dejstva.

6. Pri odločanju o prošnji za dodelitev BPP se ugotavljajo materialni položaj prosilca in drugi pogoji, določeni s tem zakonom (tretji odstavek 11. člena ZBPP). Do BPP je upravičena oseba, ki glede na svoj materialni položaj in glede na materialni položaj svoje družine, brez škode za svoje socialno stanje in socialno stanje svoje družine, ne bi zmogla stroškov sodnega postopka oziroma stroškov nudenja pravne pomoči (prvi odstavek 13. člena ZBPP).

7. Materialni položaj prosilca in njegove družine se ugotavlja glede na dohodke in premoženje prosilca ter dohodke in premoženje oseb, ki se, za namen ugotavljanja materialnega položaja pri uveljavljanju pravic iz javnih sredstev, poleg vlagatelja upoštevajo po zakonu, ki ureja uveljavljanje pravic iz javnih sredstev (prvi odstavek 14. člena ZBPP).

8. Za ugotavljanje materialnega položaja prosilca in njegove družine iz prejšnjega odstavka se uporabljajo določbe zakona, ki ureja socialnovarstvene prejemke, o načinu ugotavljanja materialnega položaja oseb pri uveljavljanju pravice do denarne socialne pomoči (drugi odstavek 14. člena ZBPP), to je ZSVarPre. Glede osnov in meril, ki se upoštevajo pri odločanju o dodelitvi BPP, 5. člen ZSVarPre napotuje (poleg določb, ki so v ZSVarPre) na Zakon o uveljavljanju pravic iz javnih sredstev (v nadaljevanju ZUPJS).

9. Izpodbijana odločitev temelji na prvem odstavku 27. člena ZSVarPre, v zvezi z drugim odstavkom 14. člena ZBPP, po katerem se BPP ne odobri samski osebi oziroma družini, ki ima premoženje, ki se upošteva po zakonu, ki ureja uveljavljanje pravic iz javnih sredstev, ki dosega ali presega višino 48 osnovnih zneskov minimalnega dohodka, v času odločanja v višini 19.304,64 EUR.

10. Med upoštevno premoženje v skladu s 1. točko prvega odstavka 17. člena ZUPJS sodi nepremično premoženje, razen tistega, ki je v skladu z 18. členom ZUPJS izvzeto. Sodišče povzema med strankama nesporno ugotovitev o tem, da je tožnik lastnik 21/50 deleža na nepremičnini k.o. ... - B., ki v naravi predstavlja parcelo in stanovanjsko stavbo na naslovu C. ulica 33, C. Med strankama ni sporna vrednost nepremičnine, ki jo je tožena stranka povzela po podatkih GURS-a, v višini 217.350,00 EUR in vrednost prosilčevega deleža v višini 91.287,00 EUR. Prav tako ni sporno, da ta nepremičnina ne sodi v nobeno od kategorij, ki se pri ugotavljanju finančnega stanja ne upošteva. Iz tega razloga je bila po presoji sodišča ugotovitev tožene stranke, da tožnik kot solastnik zgoraj navedene nepremičnine v deležu 21/50 in vrednostjo deleža v višini 91.287,00 EUR, ne izpolnjuje pogojev za dodelitev BPP, pravilna.

11. Tožnik izpodbijani odločitvi nasprotuje s trditvijo, da je nepremičnina obremenjena s hipoteko in se pri tem smiselno sklicuje na tretji odstavek 14. člena ZBPP. Ta določa, da se ne glede na določbe prvega in drugega odstavka 14. člena ZBPP, pri ugotavljanju materialnega položaja prosilca in njegove družine premoženje, s katerim prosilec in njegova družina dejansko ne morejo razpolagati, ne upošteva, če prosilec ali druge osebe izkažejo upravičene razloge, zaradi katerih je razpolaganje s tem premoženjem omejeno in na podlagi katerih je mogoče utemeljeno sklepati, da jih prosilec ali njegovi družinski člani niso zakrivili po lastni volji (tretji odstavek 14. člena ZBPP).

12. Sodišče ta tožbeni ugovor zavrača kot neutemeljen. Hipoteka pomeni ustanovitev zastavne pravice za upnika, ta pa sama po sebi ne vpliva na možnost razpolaganja z nepremičnino, zato okoliščina, da je na teh nepremičninah ustanovljena zastavna pravica, na odločitev v obravnavani zadevi ne vpliva. Kot je sodišče že pojasnilo v sodbi II U 259/2019-6 z dne 8. 5. 2019, je po ustaljeni sodni praksi pravni standard „možnosti razpolaganja“ treba razumeti tako v okviru pravne upravičenosti razpolaganja, ki imetniku stvarne pravice omogoča, da jo prenese, obremeni, spremeni, kot tudi, da se to premoženje na kakšen drug pravnoposlovni način unovči (npr. da v najem) in si tako zagotovi lastna sredstva za uveljavljanje pravice do sodnega varstva (glej sodbo Vrhovnega sodišča RS, št. X Ips 236/2013), kar pomeni, da zaradi zastavne pravice tožnik, kot (so)lastnik prej navedene nepremičnine, pri razpolaganju z njo ni omejen in je tožena stranka pri odločanju o prošnji za dodelitev BPP to nepremičnino, oziroma solastniški delež na tej nepremičnini, pravilno štela kot upoštevno premoženje.

13. Ker finančni pogoj za odobritev brezplačne pravne pomoči iz zgoraj navedenih razlogov ni bil izpolnjen, je tožena stranka tožnikovo prošnjo za dodelitev BPP pravilno zavrnila, ne da bi presojala ostale, za odobritev BPP relevantne okoliščine.

14. Sodišče je tožbo kot neutemeljeno zavrnilo na podlagi prvega odstavka 63. člena ZUS-1.