Jedro

V primerljivi zadevi je bilo že pojasnjeno, da je Vrhovno sodišče pri odločanju o predlogu za podaljšanje pripora vezano na predlog državnega tožilca glede domnevnega kaznivega dejanja, domnevnega storilca in predlagani priporni razlog, ni pa vezano na dejstva in dokaze, s katerimi tožilec utemelji svoj predlog in sme svojo odločitev podpreti tudi z drugimi dokazi in podatki iz spisa, kar posledično pomeni, da sklicevanje predlagatelja na pravnomočne odločbe sodišč (kamor sodijo tudi pravnomočni sklepi o odreditvi in podaljšanju pripora) ne more biti razlog, da se predlog ne bi vsebinsko presojal. Državni tožilec se je v obravnavani zadevi s sklicevanjem na pravnomočne sklepe o priporu opredelil do obstoja utemeljenega suma storitve kaznivih dejanj, obenem pa obrazložil tudi razloge, ki po njegovi oceni kažejo na priporne razloge ter na neogibnost pripora. Obrazložitev predloga je v tolikšni meri preverljiva, da je obdolžencem in njihovim zagovornikom omogočala, da se o njem izjavijo, Vrhovnemu sodišču pa, da lahko predlog vsebinsko presoja.

Nasprotovanje zagovornikov podaljšanju pripora iz razloga koluzijske nevarnosti, ker naj bi predlog temeljil le na digitalnih dokazih, ki so bili že zavarovani, morebitni nezavarovani pa da niso identificirani, se pokaže kot preuranjeno in tudi kot neutemeljeno. Četudi so bile v hišnih preiskavah elektronske naprave zasežene, elektronski podatki na teh napravah pa zavarovani, ne gre prezreti domnevne uporabe naprednih digitalnih storitev za izvrševanje očitanih kaznivih dejanj, zlasti oblačne storitve, ki uporabnikom omogočajo dostop tudi iz drugih elektronskih naprav. Ravno zaradi slednjega zagovornik obdolženega B. B. ne more uspeti z izpostavljanjem izpovedbe koordinatorja s psevdonimom WING 1, da je slednji potrdil, da so vsi zaseženi elektronski podatki zavarovani, saj je izpovedal tudi, da se ti podatki zaradi njihove velike količine še vedno vrednotijo, zaradi česar zato (še) ni mogoče zaključiti, da ti predstavljajo vse dokaze, na katere obdolženci nimajo več vpliva.

Za razliko od fizičnih dokumentov, kjer so sledi posegov pogosto zaznavne, je elektronske zapise zaradi njihove digitalne oblike mogoče spreminjati ali uničiti, ne da bi za seboj pustili očitne sledi. Ravno zaradi takšne narave podatkov za odreditev ali podaljšanje pripora, s katerim se skuša zagotoviti varnost in integriteto digitalnih podatkov za uspešno izvedbo kazenskega postopka, zadošča nižja stopnja verjetnosti njihovega spreminjanja, brisanja oziroma uničevanja, kot v primeru, ko je pripor odrejen za preprečevanje vplivanja na priče, udeležence, prikrivalce oziroma zaradi nevarnosti uničevanja fizičnih oziroma materialnih sledov kaznivega dejanja.

Izrek

Pripor zoper obdolženca A. A. in B. B. se iz pripornih razlogov po 2. in 3. točki prvega odstavka 201. člena Zakona o kazenskem postopku (ZKP), zoper obdolženko C. C. iz pripornih razlogov po 1., 2. in 3. točki prvega odstavka 201. člena ZKP in zoper obdolženca D. D. iz pripornega razloga po 3. točki prvega odstavka 201. člena ZKP podaljša še za tri (3) mesece, to je do 17. 8. 2026 do 12.43 ure.

Obrazložitev

A.

Pred Okrožnim sodiščem v Mariboru je v teku preiskava zoper večje število obdolžencev, med drugim zoper obdolžene A. A., C. C., D. D. in B. B. zaradi kaznivega dejanja neupravičene proizvodnje in prometa s prepovedanimi drogami, nedovoljenimi snovmi in postopki v športu ter predhodnimi sestavinami za izdelavo prepovedanih drog po tretjem v zvezi s prvim odstavkom 186. člena Kazenskega zakonika (v nadaljevanju: KZ-1), kaznivih dejanj proizvodnje in prometa ponarejenih sredstev za zdravljenje, zdravil, ki nimajo dovoljenja za promet, ali medicinskih pripomočkov, ki ne izpolnjujejo zahtev glede skladnosti, po drugem v zvezi s prvim odstavkom 183. člena KZ-1 in hudodelskega združevanja po prvem odstavku 194. člena KZ-1 ter kaznivega dejanja pranja denarja po prvem, drugem in tretjem odstavku 245. člena KZ-1 v zvezi z 20. členom KZ-1.

Zoper navedene obdolžence je bil s sklepi dežurnega preiskovalnega sodnika Okrožnega sodišča v Mariboru III Kpd 8231/2026 z dne 20. 2. 2026 in 21. 2. 2026 odrejen pripor, in sicer:

‒zoper obdolžena A. A. in B. B. iz pripornih razlogov po 2. in 3. točki prvega odstavka 201. člena Zakona o kazenskem postopku (v nadaljevanju: ZKP),

‒zoper obdolženo C. C. iz pripornih razlogov po 1., 2. in 3. točki prvega odstavka 201. člena ZKP ter

‒zoper obdolženca D. D. iz pripornega razloga po 3. točki prvega odstavka 201. člena ZKP.

Pritožbe, ki so jih zoper sklepe o odreditvi pripora vložili zagovorniki obdolženih A. A., B. B. in D. D., so bile zavrnjene s sklepi zunajobravnavnega senata Okrožnega sodišča v Mariboru z dne 25. 2. 2026.

Pripor je bil zoper vse štiri obdolžence iz enakih pripornih razlogov podaljšan še za dva meseca, in sicer s sklepoma zunajobravnavnega senata Okrožnega sodišča v Mariboru I Ks 8231/2026 z dne 17. 3. 2026 in 18. 3. 2026, v zvezi s sklepom Višjega sodišča v Mariboru I Kp 8231/2026 z dne 16. 4. 2026.

Preiskava zoper obdolžence je bila uvedena s sklepom preiskovalnega sodnika Okrožnega sodišča v Mariboru X Kpr 8231/2026 z dne 13. 4. 2026, ki v času odločanja Vrhovnega sodišča o predlogu za podaljšanje pripora še ni pravnomočen.

Državni tožilec je dne 12. 5. 2026 na podlagi drugega odstavka 205. člena ZKP predlagal, da se pripor zoper vse štiri obdolžence podaljša še za tri mesece, in sicer zoper obdolžena A. A. in B. B. iz pripornih razlogov po 2. in 3. točki prvega odstavka 201. člena ZKP, zoper obdolženo C. C. iz pripornih razlogov po 1., 2. in 3. točki prvega odstavka 201. člena ZKP ter zoper obdolženca D. D. iz pripornega razloga po 3. točki prvega odstavka 201. člena ZKP. V predlogu ocenjuje, da je še vedno podan utemeljen sum, da so obdolženci izvršili očitana kazniva dejanja, poleg tega pa so po njegovi oceni za vsakega posameznega obdolženca podani tudi priporni razlogi, ki so v predlogu za podaljšanje pripora podrobneje utemeljeni. Državni tožilec meni, da je zaradi večjega števila procesnih dejanj, ki jih je treba opraviti v preiskavi, nujno in neizogibno potrebno, da se pripor zoper obdolžence podaljša še za tri mesece.

Predlog za podaljšanje pripora je bil vročen obdolžencem1 in njihovim zagovornikom. Zagovorniki obdolženih A. A., D. D. in B. B. so v izjavah nasprotovali podaljšanju pripora ter prvenstveno predlagali, da ga Vrhovno sodišče zavrne, podrejeno pa sta zagovornika D. D. in B. B. predlagala, da se navedenima obdolžencema odredi milejši ukrep (hišni pripor). Zagovornik obdolženega A. A. v bistvenem navaja, da predlog državnega tožilca za podaljšanje pripora ni dovolj obrazložen in konkretiziran. Nasprotuje tudi obstoju utemeljenega suma obdolžencu očitanih kaznivih dejanj, obema pripornima razlogoma (ker naj bi bila nevarnost ponovitve kaznivega dejanja in uničenja dokazov samo abstraktna, ne pa realna in konkretna) ter neogibnosti podaljšanja pripora, pri čemer opozarja, da morajo biti standardi presoje gradiva pri odločanju o podaljšanju pripora strožji kot pri njegovi odreditvi. Zagovornik obdolženega B. B. navaja, da priporni razlog koluzijske nevarnosti po zaslišanju kriminalista s psevdonimom WING 1 ne obstaja več, obenem pa naj bi bil zaradi razkritja hudodelske združbe omajan tudi priporni razlog ponovitvene nevarnosti. Izpostavlja tudi obdolženčeve osebne okoliščine in njegovo zdravstveno stanje (invalidnost), zaradi česar meni, da bi bil za navedenega obdolženca primeren in sorazmeren kvečjemu ukrep hišnega pripora. Zagovornik obdolženega D. D. načenja vprašanje zavedanja navedenega obdolženca, da izvršuje kazniva dejanja, obenem pa navaja, da je imel obdolženi D. D. v združbi zgolj sekundarno in izvršitveno vlogo kurirja, zato po razkritju kriminalne dejavnosti združbe ni več realne nevarnosti, da bi kazniva dejanja ponavljal.

Preiskovalni sodnik je v pojasnilih, ki jih je podal na podlagi tretjega odstavka 205. člena ZKP, navedel, da je dne 29. 4. 2026 zaslišal pričo vodjo operativne kombinacije s psevdonimom WING 1 ter dne 30. 4. 2026 še priči E. E. in F. F., in da je treba odločiti še o pritožbah zagovornikov obdolžencev zoper sklep o uvedbi preiskave, pri čemer se rok za vložitev pritožbe še ni iztekel. Za dne 3. 6. 2026 je odredil nadaljevanje zaslišanja priče WING 1 in priče G. G., za dne 8. 6. 2026 pa še zaslišanje priče H. H. Navedena datuma zaslišanj sta bila dogovorjena z zagovorniki na naroku dne 30. 5. 2026, saj so predhodni termini zagovornikov obdolžencev in državnega tožilca zasedeni. V nadaljnjem postopku bo moral odločiti še o utemeljenosti dokaznih predlogov zagovornika obdolženega A. A. in državnega tožilca, ki je predlagal pritegnitev dveh sodnih izvedencev. Sodnik pričakuje, da bodo dokazne predloge podali vsaj še nekateri drugi zagovorniki, zato ni mogoče oceniti, ali bo preiskava končana v mesecu ali dveh oziroma bo potreben daljši čas.

B.

V skladu z drugim odstavkom 205. člena ZKP sme senat Vrhovnega sodišča po poteku treh mesecev, če teče postopek za kaznivo dejanje, za katerega je v zakonu predpisana kazen zapora nad pet let, podaljšati pripor največ za tri mesece. Za kaznivo dejanje neupravičene proizvodnje in prometa s prepovedanimi drogami ter nedovoljenimi snovmi in postopki v športu je po tretjem v zvezi s prvim odstavkom 186. člena KZ-1 predpisana kazen od petih do petnajstih let zapora, za kaznivo dejanje pranja denarja pa po tretjem odstavku 245. člena KZ-1 kazen do osmih let zapora in denarna kazen. Glede na predpisano kazen za navedena kazniva dejanja je formalni pogoj za odločanje o predlogu za podaljšanje pripora izpolnjen.

Vrhovno sodišče je pred vsebinskim odločanjem najprej obravnavalo procesni očitek zagovornika obdolženega A. A., da predlog državnega tožilca za podaljšanje pripora ni dovolj obrazložen in konkretiziran, da bi bilo na njegovi podlagi mogoče odločati o podaljšanju pripora za tri mesece. Takšnega naziranja ni mogoče sprejeti, čeprav se Vrhovno sodišče strinja, da je predlog za podaljšanje pripora na meji zadostne obrazloženosti. V primerljivi zadevi2 je bilo že pojasnjeno, da je Vrhovno sodišče pri odločanju o predlogu za podaljšanje pripora vezano na predlog državnega tožilca glede domnevnega kaznivega dejanja, domnevnega storilca in predlagani priporni razlog, ni pa vezano na dejstva in dokaze, s katerimi tožilec utemelji svoj predlog in sme svojo odločitev podpreti tudi z drugimi dokazi in podatki iz spisa, kar posledično pomeni, da sklicevanje predlagatelja na pravnomočne odločbe sodišč (kamor sodijo tudi pravnomočni sklepi o odreditvi in podaljšanju pripora) ne more biti razlog, da se predlog ne bi vsebinsko presojal. Državni tožilec se je v obravnavani zadevi s sklicevanjem na pravnomočne sklepe o priporu opredelil do obstoja utemeljenega suma storitve kaznivih dejanj, obenem pa obrazložil tudi razloge, ki po njegovi oceni kažejo na priporne razloge ter na neogibnost pripora. Obrazložitev predloga je v tolikšni meri preverljiva, da je obdolžencem in njihovim zagovornikom omogočala, da se o njem izjavijo, Vrhovnemu sodišču pa, da lahko predlog vsebinsko presoja.

Brezuspešno mora ostati tudi zatrjevanje zagovornika obdolženega A. A., da je predlog za podaljšanje pripora metodološko pomanjkljiv, češ da državni tožilec po eni strani trdi, da se relevantne okoliščine niso spremenile, po drugi strani pa predlog utemeljuje z navajanjem novih okoliščin. Vrhovno sodišče tudi v tem kontekstu ni našlo ovir za vsebinsko presojo predloga, saj iz navedb državnega tožilca jasno izhaja, da se okoliščine, ki so bile podlaga za dosedanje odločanje o priporu, niso v ničemer spremenile, obenem pa so nastopile nekatere nove okoliščine, ki so po oceni državnega tožilca pomembne pri odločanju o podaljšanju pripora in o katerih se je obramba lahko izjavila v odgovoru na predlog.

Glede utemeljenega suma

Vrhovno sodišče mora pri odločanju o podaljšanju pripora najprej presoditi obstoj utemeljenega suma obdolžencem očitanih kaznivih dejanj. Uveljavljena praksa je, da pri tem ni treba vnovič obširno naštevati posameznih obdolžencem očitanih izvršitvenih ravnanj in še manj ponavljati oziroma povzemati celotnega dokaznega gradiva, ki je vsebinsko povzeto že v predhodnih pravnomočnih sklepih o odreditvi in podaljšanju pripora, temveč je bistveno, da Vrhovno sodišče utemeljen sum (znova) presodi, da pri tem upošteva morebitne nove okoliščine, ki so nastale med postopkom in ki lahko omajejo obstoj zahtevanega dokaznega standarda, ter da svojo odločitev obrazloži na način, ki po eni strani obrambi omogoča seznanitev z razlogi za podaljšanje pripora, po drugi strani pa nudi zadostno podlago za naknadno presojo njene zakonitosti.

Vrhovno sodišče ob takšnih izhodiščih na tem mestu ne ponavlja v celoti vseh okoliščin, ki so bile obširno obrazložene in presojane v pravnomočnih sklepih o odreditvi in podaljšanju pripora zoper obdolžence (navedene pa so tudi v sklepu o uvedbi preiskave), temveč se osredotoča na ključno dokazno gradivo, ki (še vedno) podpira obstoj utemeljenega suma obdolžencem očitanih kaznivih ravnanj.

Obdolženi A. A., C. C., D. D. in B. B. naj bi v okviru hudodelske združbe v daljšem časovnem obdobju (najmanj od junija 2022 do 17. 2. 2026, ko jim je bila odvzeta prostost) iz koristoljubnosti neupravičeno ponujali, prodajali ter zaradi prodaje in dajanja v promet dobavljali, hranili in prenašali prepovedane droge in nedovoljene snovi v športu, ter prodajali in ponujali naprodaj ter zaradi prodaje in dajanja v promet kupovali in hranili zdravila, ki nimajo dovoljenja za promet, pri čemer so delovali skladno z vnaprejšnjimi dogovori, utečeno ter z vnaprej razdeljenimi in točno določenimi vlogami, in sicer naj bi:

‒obdolženi A. A. kot vodja združbe na temnem spletu (Darknetu) upravljal uporabniški račun prodajalca z nazivom I.; oglaševal prodajo prepovedanih drog, nedovoljenih snovi v športu in zdravil, ki nimajo dovoljenja za promet; sprejemal naročila in plačila kupcev ter naročila posredoval preostalim članom združbe; skupaj s soobdolženo C. C. hranil navedene substance; koordiniral srečanja med soobdolženima C. C. in D. D. za prevzem pošiljk z navedenimi substancami, ki jih je pripravljala obdolžena C. C. ter jih predajala soobdolženemu D. D. za oddajo v poštni ali kurirski promet končnim naročnikom; ter delil pridobljeno premoženjsko korist med ostale člane združbe;

‒obdolženka C. C.

‒hranila prepovedane droge, nedovoljene snovi v športu in zdravila, ki nimajo dovoljenja za promet (sprva v prostorih poslovne stavbe na ..., od maja 2025 dalje v stanovanju št. ... na ..., v času odvzema prostosti pa glede na izsledke hišne preiskave tudi v stanovanju na naslovu bivanja); po prejemu podatkov o naročilu od A. A. in iz oblačne storitve OneDrive za odpošiljanje pripravljala pošiljke navedenih substanc ter jih nato prenašala in izročala D. D.; včasih pa tudi sama pripravljene pošiljke odposlala končnim kupcem;

‒obdolženi D. D. od soobdolžene C. C. prevzemal pripravljene pošiljke prepovedanih drog, nedovoljenih snovi v športu in zdravil, ki nimajo dovoljenja za promet, jih prenašal ter odpošiljal bodisi v različnih poslovalnicah Pošte Slovenije bodisi v DPD depoju končnim kupcem;

‒obdolženi B. B. preko spleta pri Pošti Slovenije ali pri izvajalcu kurirskih storitev DPD opravil napoved oddaje pošiljke, kjer je prejel sledilno številko in številko rezervacije pošiljke ter to vnesel v interni sistem hudodelske združbe, za kar so člani uporabljali Microsoftovo oblačno storitev OneDrive; prav tako pa naj bi skrbel za delovanje in vzdrževanje elektronskih naprav, ki so jih uporabljali člani združbe za dostop do oblačne storitve OneDrive in v okviru tega za menjavo pomnilniških diskov in uničenje starih zamenjanih diskov, za uporabo in delovanje šifriranih komunikacijskih aplikacij Signal in Session ter zbrisane predhodne komunikacije članov združbe shranjeval na kriptirane ključke.

Obdolžencem se očita tudi kaznivo dejanje pranja denarja, saj naj bi v sostorilstvu skupaj z drugimi obdolženci v tej zadevi, premoženje, za katerega so vedeli, da je bilo pridobljeno s kaznivim dejanjem, sprejeli, hranili, prenašali in s pranjem zakrivali njegov izvor na način, da je obdolženi A. A. kriptovalute, ki jih je za naročene substance prejel I., večkrat posredoval soobdolženemu N. N., ki je opravil zamenjavo v fiat valuto ter nato umazan denar izročil nazaj (neposredno ali prek obdolženega D. D.) obdolženemu A. A., ki je nato s prejetim denarjem razpolagal ter ga med drugim razdelil (tudi) soobdolženim C. C., D. D. in B. B., ki so ga sprejeli, z njim razpolagali ter zakrili njegov pravi izvor.

Vse štiri obdolžence na ravni utemeljenega suma obremenjujejo zlasti izsledki prikritih preiskovalnih ukrepov (tj. kombinacija tajnega opazovanja, prisluškovanja v tujih prostorih z uporabo tehničnih sredstev za dokumentiranje, nadzor elektronskih komunikacij, kontrole pisem in pošiljk, tajnega delovanja in navideznih odkupov), ki so v stopnjevitem sosledju skupaj z opravljenimi klasičnimi policijskimi nalogami vodili do postopne identifikacije posameznih obdolžencev (tedaj: osumljencev) in njihovih ravnanj.

Zbrani podatki, ki so podrobneje povzeti v dosedanjih pravnomočnih sklepih o priporu ter sklepu o uvedbi preiskave, kažejo, da je bil najprej identificiran obdolženi D. D. po tem, ko je SKP PU Maribor pričel preiskovati sum storitve kaznivega dejanja po 186. členu KZ-1, saj je bilo s strani delavcev FURS in rentgenskih operaterjev, ki opravljajo varnostne preglede pošiljk, zaznanih več pošiljk s prepovedanimi drogami. Policija je pri opravljanju nalog zaznala in kot osumljenca prepoznala obdolženega D. D., ko je slednji dne 15. 3. 2023 v poslovalnicah pošte v poštni promet oddal tri pošiljke, ki so vsebovale prepovedane droge. Glede na način pakiranja in druge relevantne indikatorje je bilo ugotovljeno, da okoliščine obravnavane zadeve sovpadajo s posameznimi, v tistem času nerešenimi zasegi pošiljk v mednarodnem prometu, ki so vsebovale prepovedane droge. Z nadaljnjim policijskim delovanjem je bilo ugotovljeno, da je obdolženi D. D. v nadaljevanju še trikrat (dne 28. 3., 2. 4. in 3. 4. 2024) v sedmih poslovalnicah pošte v poštni promet oddal nadaljnjih 82 pošiljk s prepovedanimi drogami, nedovoljenimi snovmi v športu oziroma zdravili, ki nimajo dovoljenja za promet. Število oddanih pošiljk v kratkem časovnem obdobju je kazalo, da obdolženi kaznivih dejanj ne izvršuje sam, kar je v nadaljevanju vodilo do odreditve prikritega ukrepa tajnega opazovanja zoper navedenega obdolženca.

Izsledki prikritih preiskovalnih ukrepov so v nadaljevanju vodili do identifikacije obdolžene C. C., ki je obdolženemu D. D. večkrat predajala vrečke ali škatle, ki jih je slednji nato razvažal do poštnih poslovalnic ali DPD depoja, zato je bil v nadaljevanju ukrep tajnega opazovanja odrejen tudi zoper njo. Zaradi pogostih oddaj poštnih pošiljk v poštni promet je bilo odrejeno tudi izvajanje prikritega preiskovalnega ukrepa kontrole pisem in drugih pošiljk, v nadaljevanju pa še ukrepi prisluškovanja v tujih prostorih ter nadzor elektronskih komunikacij s prisluškovanjem in snemanjem. Izvajanje prikritih preiskovalnih ukrepov je med ostalim pokazalo, da je v izvrševanje kaznivih dejanj vpleten tudi obdolženi A. A., ki je posredoval med D. D. in C. C. oziroma koordiniral dogovarjanje za medsebojno predajo pošiljk.

Kriminalisti so s kontinuirano kontrolo pošiljk ter pridobivanjem podatkov o poštnem oziroma kurirskem prometu ugotovili, da so podatki o pošiljateljih izmišljeni, saj ne gre za resnične osebe ali pa osebna imena zgolj naključno sovpadajo z dejansko obstoječimi osebami. S sprotnim spremljanjem ponudbe na temnem spletu so postali pozorni na prodajalca (vendorja) z uporabniškim imenom I., ki je na tržnici Abacus oglaševal in ponujal izdelke, ki so se po značilnostih ujemali z vsebino zaseženih pošiljk. Pri opravljanju dodatnih poizvedb so kriminalisti na podlagi korespondenc na forumu Dread delovanje I. povezali z obravnavanimi kaznivimi dejanji, zlasti zaradi komentarja kupca, ki je razkril, da je pošiljko dejansko prejel iz Slovenije (ne iz Slovaške, kot je bilo oglaševano). Ugotovljeno je bilo, da je I. na temnem spletu po letu 2021 postal priznan in dobro ocenjen prodajalec, ki se ukvarja s preprodajo prepovedanih drog in drugih substanc, ki jih prodaja po konkurenčno ugodnih cenah. V nadaljevanju so bili, tudi s pomočjo mednarodnega sodelovanja, realizirani ukrepi tajnega delovanja ter navidezni odkupi, katerih izsledki so potrdili izvrševanje obravnavanih kaznivih dejanj in so podrobneje opisani v dosedanjih pravnomočnih sklepih o priporu ter v sklepu o uvedbi preiskave. Nenazadnje utemeljenost suma utrjujejo dokazi, zbrani v okviru hišnih preiskav, ki so razgrnili obsežnost delovanja hudodelske združbe pri neupravičenem prometu s substancami, ki lahko škodujejo človekovemu zdravju, saj je bila med ostalim v stanovanju (skladišču) združbe najdena zelo velika količina pretisnih omotov, drugih farmacevtskih in podobnih izdelkov, ki je narekovala večdnevno opravljanje hišne preiskave.

Zbrano gradivo je razkrilo vloge posameznih članov združbe, med drugim vlogo obdolženega A. A. kot vodje združbe, ki naj bi imel osrednjo in koordinacijsko funkcijo ter naj bi upravljal z uporabniškim računom prodajalca I. in komuniciral s kupci, med drugim prek šifriranih komunikacijskih kanalov tudi s tajnim delavcem TD 7208, obenem pa naj bi usmerjal in koordiniral tudi delo obdolžene C. C., ki naj bi pripravljala pošiljke naročenih substanc, ter obdolženega D. D., ki naj bi pakete prevzemal in oddajal v različne poštne poslovalnice ali v DPD depo. Obdolženi A. A. je bil kot oseba, ki upravlja z uporabniškim računom prodajalca I., identificiran po tem, ko je tajni delavec TD 7280 s strani I. pridobil povezavo do treh komunikacijskih kanalov4 ter nato preko aplikacije Threema komuniciral z navedenim prodajalcem, med drugim dne 17. 12. 2025, ko je bilo oddano naročilo za (navidezni) odkup 2200 tablet. Kriminalisti SKP PU Maribor so v času komunikacije tajnega delavca s I. tajno opazovali obdolženega A. A., pri čemer je bila uporabniku računa I. poslana URL povezava do EUROPOL članka s specifično obliko in zaporedjem, kar je v nadaljevanju prek natančne analize in primerjave izsledkov tajnega delovanja in tajnega opazovanja vodilo do ugotovitve, da je obdolženi A. A. upravljal račun I. in v kritičnem času komuniciral s tajnim delavcem.5

Za obdolžena D. D. in C. C. so obremenilni zlasti že omenjeni izsledki prikritih preiskovalnih ukrepov, dodatno pa tudi dokazi, ki so bili najdeni pri opravljeni hišni preiskavi,6 kar vse je skupaj s preostalimi ugotovitvami kriminalistov podrobno opisano v pravnomočnih sklepih o priporu in v sklepu o uvedbi preiskave, zato dokaznega gradiva na tem mestu ni treba znova naštevati. Zagovor obdolženega D. D. o tem, da je opravljal samo kurirsko službo in da ni vedel za vsebino paketov in poštnih pošiljk, kar v bistvenem izpostavlja tudi njegov zagovornik v odgovoru na predlog za podaljšanje pripora, na presojo obstoja utemeljenega suma storitve kaznivega dejanja ne vpliva. Iz zbranega gradiva v spisu namreč izhaja, da prevzem in oddaja pošiljk nista potekala na običajen način, temveč na prikritih lokacijah (med ostalim na parkiriščih, v garažnih hišah in trgovskih centrih) ter z oddajanjem na različnih poštnih poslovalnicah (tudi v istem dnevu) in na DPD depoju (med drugim tudi z oddajanjem pošiljk soobdolženima J. J. in K. K. kar na križišču zunaj objekta DPD), kar očitno odstopa od običajnih poslovnih praks. Prikriti preiskovalni ukrepi in pregled videonadzornih posnetkov so nadalje pokazali, da naj bi obdolženi D. D. pri izvrševanju dejanj ravnal samozaščitno, saj je uporabljal različna pokrivala, rokavice in druga sredstva za prikrivanje identitete ter se izogibal neposrednemu dotikanju paketov, kar dodatno podpira utemeljen sum, da je zavestno izvrševal kaznivo dejanje. Za obdolženega D. D. so obremenilni tudi prestreženi pogovori z vodjem združbe, soobdolženim A. A., ki skupaj s tajnim opazovanjem kažejo, da naj bi obdolženi D. D. v gotovini prejemal plačilo za svoje delo in se zavedal protipravnega delovanja.7 Nenazadnje so za presojo utemeljenega suma relevantne tudi ugotovitve glede naslovnikov in pošiljateljev poštnih pošiljk, ki jih je prenašal obdolženi D. D., saj so se glasile na imena fiktivnih oseb, prevzemal pa jih je zgolj od ene osebe (soobdolžene C. C.), ki nikoli ni bila navedena kot pošiljatelj paketa, kar nasprotuje njegovemu zagovoru, da naj bi šlo za običajno opravljanje kurirskih storitev.

Z izvajanjem prikritih preiskovalnih ukrepov in drugih policijskih nalog je bil poleg že navedenih obdolžencev kot osumljenec identificiran tudi B. B., ki naj bi bil v združbi kot IT operativec zadolžen za spletno napovedovanje oddaje pošiljk, v okviru katerega je prejel sledilno številko in številko rezervacije pošiljke ter podatke vnesel v interni sistem hudodelske združbe, za kar so člani uporabljali Microsoftovo oblačno storitev OneDrive. Za potrebe ustvarjanja navideznih pošiljateljev naj bi generiral lažne podatke ter odpiral nove elektronske naslove za prejemanje DPD nalepk, obenem pa naj bi skrbel tudi za menjavo pomnilniških diskov oziroma uničenje starih zamenjanih diskov, za uporabo in delovanje šifriranih komunikacijskih aplikacij ter zbrisane predhodne komunikacije članov združbe shranjeval na kriptirne ključke. Obdolženega B. B. poleg izsledkov prikritih preiskovalnih ukrepov (v okviru katerih so obremenilni zlasti izsledki tajnega opazovanja in prestreženi pogovori s soobdolženim A. A.8) bremenijo tudi dokazi, ki so bili najdeni pri opravljeni hišni preiskavi, saj so kriminalisti pri njem odkrili vklopljen prenosni računalnik z odprto tabelo v oblačni storitvi OneDrive, v kateri so bili zabeleženi naslovniki, vsebina pošiljke (prepovedana droga in količine), teža in embalaža, kar kaže, da je bil obdolženi B. B. dejansko zaloten pri izvrševanju kaznivega dejanja.

Celota zbranih podatkov kaže, da naj bi prodajalec I. na temnem spletu deloval več let in z neupravičenim rednim prodajanjem prepovedanih drog, nedovoljenih snovi v športu ter zdravil brez dovoljenja za promet kupcem iz 27 držav po svetu prejemal visoke zaslužke. Plačila za pošiljke so bila prejeta v kriptovalutah, pri čemer je bila nato sled finančnih tokov z zaporednimi prenosi in razpršitvami ter menjavami med različnimi kriptovalutami zabrisana, medtem ko naj bi obdolženci gotovino prevzemali osebno v Ljubljani in z njo razpolagali ter na ta način zakrili njen izvor. Izsledki prikritih preiskovalnih ukrepov skupaj z opravljenimi analizami kriminalistov kažejo v tem delu tudi na obstoj utemeljenega suma, da so bili vsi štirje obdolženci vpleteni v izvrševanje kaznivega dejanja pranja denarja po tretjem v zvezi s prvim in drugim odstavkom 245. člena KZ-1 in v zvezi z drugim odstavkom 20. člena KZ-1, kar je podrobneje opisano v pravnomočnih sklepih o priporu in v sklepu o uvedbi preiskave.

Stopnja organiziranosti in koordiniranosti obdolžencev v združbi naj bi bila visoka, saj je združba v obdobju štirih dni lahko oddala do 94 poštnih in 30 kurirskih pošiljk, v posameznih dnevih (npr. 28. 3., 2. 4. in 3. 4. 2024) pa skupaj kar 82 poštnih pošiljk s prepovedanimi drogami. Zbrani podatki in izsledki prikritih preiskovalnih ukrepov izkazujejo ne le visoko stopnjo organiziranosti, temveč tudi delitev vlog, notranjo disciplino, zavestno prikrivanje sledi in zavestno sodelovanje obdolžencev pri izvrševanju kaznivih dejanj, kar so bistveni elementi delovanja hudodelske združbe z namenom sledenja skupnemu cilju, to je pridobivanju protipravne premoženjske koristi.

Vrhovno sodišče po vsem navedenem ugotavlja, da je mogoče na podlagi doslej zbranih obvestil, dokazov in izsledkov prikritih preiskovalnih ukrepov utemeljeno sklepati, da so obdolženci dlje časa delovali v organizirani in jasno strukturirani hudodelski združbi z namenom pridobivanja protipravne premoženjske koristi, pri čemer so sistematično izvrševali kazniva dejanja s področja prepovedanih drog, nedovoljenih snovi v športu ter zdravil brez dovoljenja za promet, obenem pa so zakrivali izvor protipravno pridobljenega denarja in s tem v obsegu, kot se jim očita v sklepu o uvedbi preiskave, izvrševali tudi kaznivo dejanje pranja denarja. Zbrano dokazno gradivo podpira dokazni standard utemeljenega suma, tj. visoko stopnjo artikulirane, konkretne in specifične verjetnosti, da so obdolženci izvršili (med ostalim) kazniva dejanja, zaradi katerih je mogoče podaljšati pripor, medtem ko doslej izvedeni dokazi v preiskavi (zlasti zaslišanje priče, koordinatorja zadeve s psevdonimom WING 1, in kriminalista, ki je opravljal hišno preiskavo pri obdolženemu B. B.) dokaznega standarda niso v ničemer omajali, temveč so ga samo še dodatno utrdili.

Zagovornik obdolženega A. A. skuša obstoj utemeljenega suma storitve očitanih kaznivih dejanj za navedenega obdolženca v odgovoru na predlog za podaljšanje pripora izpodbiti z več argumenti, vendar brez uspeha. Dokazni standard za podaljšanje pripora je podan, če je podana večja verjetnost, da je obdolženec storil kaznivo dejanje, kot da ga ni, medtem ko je dokazna ocena vsakega dokaza posebej in v zvezi z drugimi dokazi pridržana razpravljajočemu senatu oziroma sodniku posamezniku po opravljeni glavni obravnavi, če do nje pride. V pripornih zadevah se pri ugotavljanju dejstev ne zahteva standard gotovosti, temveč zadošča, da iz zbranih dokazov izhaja zadostna stopnja verjetnosti, da je obdolženec s svojimi ravnanji izpolnil zakonske znake očitanih kaznivih dejanj, čemur je v obravnavani zadevi po presoji Vrhovnega sodišča pri vseh štirih obdolžencih zadoščeno.

25.V zvezi z zagovornikovimi trditvami, da v sodnem spisu ni izvornega dokaznega gradiva, na podlagi katerega bi bilo mogoče opraviti sodni preizkus pogojev za pripor, je treba ugotoviti, da se relevantni podatki (v obliki uradnih zaznamkov, prepisov, poročil in drugih listin) nahajajo v prilogah kazenske ovadbe, ki je bila predložena dežurnemu preiskovalnemu sodniku in je v času odločanja o podaljšanju pripora dostopna tudi Vrhovnemu sodišču.⁹ Zagovornikovo pričakovanje, da bi bilo treba pri presoji obstoja utemeljenega suma vpogledati v "izvirne" podatke (denimo v avdio-vizualne posnetke), pa glede na njegove navedbe v odgovoru na predlog državnega tožilca presega vsebino odločanja, ki se zahteva za presojo dokaznega standarda za podaljšanje pripora.

26.Zagovornik obdolženega A. A. podrobneje uveljavlja, da identifikacija navedenega obdolženca kot uporabnika računa prodajalca I. ni zanesljiva, saj izhaja zgolj iz policijske atribucije in naknadne analitične sinteze različnih virov, kar samo po sebi (brez samostojnega sodnega preizkusa izvornega gradiva in "metapodatkov") ne zadostuje za utemeljen sum. Ta očitek je neutemeljen, saj natančna analiza in primerjava izsledkov prikritih preiskovalnih ukrepov z dne 17. in 18. 2. 2025, kot so jo opravili kriminalisti, podpira dokazni standard, ki se zahteva za podaljšanje pripora, medtem ko bo podrobnejše razjasnjevanje dejanskega stanja v tem delu (tudi z vpogledom v avdio-vizualne in druge izvorne podatke) lahko predmet dokaznega postopka na glavni obravnavi.

27.Zagovornik obdolženega A. A. ne more nadalje uspeti s problematiziranjem vsebine pošiljk, ki so bile predmet prodaje združbe I.. V tej zvezi je bilo predlagano, da se odredi izdelava izvedenskih mnenj s področja medicine, dopinga in farmacije, medtem ko v fazi odločanja o priporu za obstoj utemeljenega suma storitve kaznivega dejanja po tretjem v zvezi s prvim odstavkom 186. člena KZ-1 zadostujejo ugotovitve Oddelka kriminalistične tehnike SKP PU Maribor, ki je pregledal vsebino odprtih poštnih pošiljk ter ugotovil, da gre pri številnih zaseženih predmetih za farmacevtske in druge izdelke, ki vsebujejo raznovrstne prepovedane droge in nedovoljene snovi v športu (kar je relevantno za presojo obstoja utemeljenega suma storitve kaznivega dejanja po 186. členu KZ-1), kot tudi zdravila, ki nimajo dovoljenja za promet, kar vse je obširneje in podrobneje opisano v poročilih o kriminalistično-tehničnih ugotovitvah, ki so vsebinsko povzeta tudi v pravnomočnih sklepih o priporu in sklepu o uvedbi preiskave. V spisovnem gradivu se obenem nahajajo tudi poročila Nacionalnega forenzičnega laboratorija o pregledu vsebine posameznih pošiljk, ki prav tako kažejo, da so bile v vzorcih prepovedane droge,¹⁰ zato Vrhovno sodišče ne more sprejeti zagovornikovih zatrjevanj, da bi morali biti zaseženi vzorci za utemeljitev obstoja utemeljenega suma storitve očitanih kaznivih dejanj (tudi) laboratorijsko analizirani oziroma drugače strokovno potrjeni.

28.Zagovornik obdolženega A. A. napada oceno državnega tožilca o velikem obsegu domnevnih prepovedanih prodaj, pri čemer trdi, da so posamezni fakti nekonkretizirani in agregirani, ne da bi bilo podrobneje pojasnjeno, na kakšni podlagi je mogoče napraviti sklep o obsežnem delovanju hudodelske združbe. Ta izvajanja ne morejo vplivati na presojo obstoja utemeljenega suma storitve kaznivega dejanja po tretjem v zvezi s prvim odstavkom 186. člena KZ-1, ki ga podpirajo zlasti izsledki prikritih preiskovalnih ukrepov in druge ugotovitve predkazenskega postopka, skozi katere se je razkrila obsežna mreža delovanja hudodelske združbe v obdobju več let, pri čemer so bili obdolženci v relativno kratkem časovnem obdobju zmožni obdelati večje število naročil, kar utrjuje sklep o velikem obsegu njihovega delovanja in v tej fazi postopka zadošča za oceno o teži obravnavanega kaznivega dejanja.

29.Kolikor zagovornik obdolženega A. A. odpira vprašanje, ali je mogoče pri posameznih izvršitvenih ravnanjih, kjer je prišlo do zasega pošiljk, govoriti o dokončani prodaji (in s tem o dokončanem kaznivem dejanju) ali pa je šlo kvečjemu za poskus oziroma kakšno drugačno izvršitveno obliko, se ta izvajanja nanašajo na pravno opredelitev obdolžencu očitanih kaznivih ravnanj. To bo predmet presoje v nadaljevanju postopka, saj je dokončna pravna opredelitev dejanja pridržana razpravljajočemu senatu,¹¹ medtem ko za odločanje o priporu zadošča utemeljen sum, da so obdolženci izvršili (kolektivno) kaznivo dejanje po tretjem v zvezi s prvim odstavkom 186. člena KZ-1. Zagovornik sicer trdi, da je pravna opredelitev relevantna tudi za očitek o protipravno pridobljeni premoženjski koristi, vendar Vrhovno sodišče na tem mestu pojasnjuje, da višina protipravno pridobljene premoženjske koristi ni zakonski znak tega kaznivega dejanja.

30.Nazadnje zagovornik obdolženega A. A. problematizira presojo obstoja utemeljenega suma storitve kaznivega dejanja pranja denarja. Vrhovno sodišče v tej zvezi ne more pritrditi navedbam, da v spisu ni konkretnih dokazov o prejetem denarju, njegovem nezakonitem izvoru ter izvršitvenih ravnanjih, usmerjenih v prikrivanje izvora denarja, saj utemeljen sum storitve kaznivega dejanja potrjujejo izsledki prikritih preiskovalnih ukrepov (zlasti kombinacije tajnega opazovanja in prisluškovanja v tujih prostorih) ter ugotovitve kriminalistov o razpolaganju s finančnimi sredstvi, kar vse je natančneje opisano v pravnomočnih sklepih o priporu in v sklepu o uvedbi preiskave. Zagovornik v fazi odločanja o priporu ne more uspeti niti z zatrjevanjem, da je bil transakcijski tok finančnih sredstev v tolikšni meri sledljiv, da ga ni mogoče šteti za prikrivanje izvora denarja, saj po stališčih sodne prakse že vsako nadaljnje nakazilo denarja prek bančnih računov samo po sebi otežuje ugotavljanje izvora denarja,¹² kar še toliko bolj velja v konkretnem primeru, kjer naj bi šlo za razpolaganje s kriptovalutami in njihovo pretvorbo v gotovino, s katero naj bi obdolženci nato tudi razpolagali.

31.Vrhovno sodišče po vsem obrazloženem ugotavlja, da je utemeljen sum storitve kaznivih dejanj, zaradi katerih je mogoče podaljšati pripor, podan, zato je preizkusilo še obstoj pripornih razlogov in neogibnost pripora.

Glede pripornih razlogov

(a) Priporni razlog ponovitvene nevarnosti pri obdolženih A. A., B. B., D. D. in C. C.

32.Vrhovno sodišče je glede pripornega razloga ponovitvene nevarnosti po 3. točki prvega odstavka 201. člena ZKP na strani objektivnih okoliščin pri vseh obdolžencih upoštevalo težo, družbeno nevarnost in način storitve očitanih kaznivih dejanj iz poglavja kaznivih dejanj zoper človekovo zdravje in zoper gospodarstvo. Obdolženci naj bi na ravni utemeljenega suma izvršili kvalificirano obliko kaznivega dejanja po tretjem v zvezi s prvim odstavkom 186. člena KZ-1, za katero je predpisana kazen od pet do petnajst let zapora, in kaznivo dejanje po prvem v zvezi z drugim in tretjim odstavkom 245. člena KZ-1 in v zvezi z drugim odstavkom 20. člena KZ-1, za katero je predpisana kazen do osmih let zapora in denarna kazen. Kazniva dejanja zoper človekovo zdravje naj bi izvrševali daljše časovno obdobje v okviru hudodelske združbe, ki naj bi bila eden izmed vodilnih prodajalcev prepovedanih drog in farmacevtskih učinkovin na temnem spletu z zelo širokim krogom odjemalcev, med katerimi je imela sloves zanesljivega dobavitelja. Na obseg nezakonite dejavnosti in logistične zmogljivosti te hudodelske združbe kaže podatek, da naj bi I. prepovedane droge in učinkovine dobavljala številnim odjemalcem po celotni Evropski uniji in tudi širše, pri čemer naj bi bila sposobna posredovati do 20.000 tablet v zgolj dveh dneh oziroma realizirati tudi do 82 posamičnih pošiljk v zgolj nekaj dneh. Med učinkovinami, ki naj bi jih na tak način prodajala v velikem obsegu, prevladujejo benzodiazepini, ki pri uporabnikih razvijejo močno odvisnost in odtegnitveni sindrom ter so povezani s številnimi nevarnimi stranskimi učinki, zlasti v primeru spremenjene farmakokinetike zaradi pretečenega roka uporabe. Vse navedeno na ravni utemeljenega suma izkazuje veliko težo in nevarnost očitanih kaznivih dejanj zoper človekovo zdravje.

33.Hkrati na visoko stopnjo ponovitvene nevarnosti pri vseh obdolžencih kaže način storitve kaznivih dejanj, saj naj bi delovanje v zgoraj opisanem obsegu zahtevalo kompleksno organiziranost in razvito delitev dela znotraj hudodelske združbe, v kateri naj bi imel vsak od obdolžencev natančno opredeljene naloge, ki so bile nepogrešljive in nujne za nemoteno izvrševanje kaznivih dejanj. Obdolženi A. A. naj bi vodil in organiziral delovanje drugih članov hudodelske združbe ter upravljal uporabniški račun I. na temnem spletu, s katerim je hudodelska združba izvrševala prodaje. Obdolženi B. B. naj bi skrbel za računalniško in tehnično podporo, med drugim z vodenjem podatkov o prodajah, pošiljkah in odjemalcih, s pripravo dokumentacije za oddajo poštnih pošiljk ter s skrbjo za delovanje elektronskih naprav in aplikacij za kriptirano komunikacijo. Obdolženi D. D. naj bi skrbel za logistiko, saj je za hudodelsko združbo oddajal pošiljke preko poslovalnic Pošte Slovenije in DPD, obdolžena C. C. pa naj bi hranila prepovedane droge in po pridobitvi podatka o naročilu preko elektronskih medijev pripravljala pošiljke. Ob tem naj bi vsi navedeni v sostorilstvu izvršili še kaznivo dejanje pranja denarja, saj naj bi aktivno sodelovali pri zakrivanju njegovega nezakonitega izvora s transakcijami kriptovalut, njihovi pretvorbi v t. i. fiat valuto in hrambi gotovine. Pri komunikaciji v zvezi z očitanimi kaznivimi dejanji naj bi v velikem obsegu uporabljali tudi kriptirano komunikacijo. Vse navedeno zato na ravni utemeljenega suma vodi v zaključek, da naj bi bili obdolženci intenzivno vpeti v zelo obsežno, nevarno in dobro utečeno kriminalno dejavnost.

34.Opisana vpetost obdolžencev v kriminalno dejavnost je na ravni utemeljenega suma povezana tudi z njihovimi osebnostmi lastnostmi, ki prav tako kažejo na nevarnost ponovitve kaznivih dejanj, saj naj bi prav vsi izkazali veliko mero vztrajnosti, koristoljubnosti, iznajdljivosti ter brezbrižnosti do pravnih in občečloveških norm. Z opisano dejavnostjo naj bi se ukvarjali daljše časovno obdobje kljub zavedanju, da je uživanje snovi in učinkovin, ki so jih prodajali, povezano z možnostjo nastanka hudih zdravstvenih in družbenih posledic. Iz do sedaj zbranih dokazov izhaja, da naj bi bili vsi štirje seznanjeni s tem, da so organi odkrivanja in pregona v Sloveniji zasegli več pošiljk, v tujini pa zaprli več spletnih tržnic na temnem spletu, vendar jih to ni odvrnilo od nadaljnjega izvrševanja kaznivih dejanj. Obdolženca A. A. in C. C. naj bi s prepovedanimi ravnanji nadaljevala celo po tem, ko sta bila že seznanjena z dejstvom, da njune dejavnosti preiskuje policija. Po drugi strani naj bi obdolženci ravnali premišljeno in samozaščitno, saj naj bi obdolženi A. A. kupnino prenakazoval med številnimi kripto denarnicami, obdolženi B. B. naj bi skrbel za prikrivanje elektronskih sledi, med drugim z menjavo pomnilniških diskov, obdolženi D. D. naj bi pošiljke oddajal v rokavicah in z oblačili, ki otežujejo prepoznavo, obdolžena C. C. naj bi svoje dejavnosti prikrivala tudi s fiktivno zaposlitvijo, obenem pa naj bi združba ves čas uporabljala tudi fiktivna imena, firme neobstoječih gospodarskih družb ter lažne naslove pošiljateljev.

35.Vsa dejanja naj bi bila poleg tega izvršena z očitnim koristoljubnim nagibom, saj je ukvarjanje s tovrstno dejavnostjo redoma povezano s pridobivanjem visoke protipravne premoženjske koristi, s katero si obdolženci lahko izdatno izboljšajo sicer skromne premoženjske razmere. Po podatkih spisa namreč obdolžena C. C. na mesečni ravni prejema osebni dohodek v višini 1.000,00 EUR, obdolženi B. B. pa invalidnino v višini 700,00 EUR, medtem ko uradni letni dohodek pri obdolženem A. A. ne presega 10.000 EUR in pri obdolženemu D. D. ne 8.000,00 EUR, kar je v očitnem nasprotju z dejstvom, da naj bi obdolženi A. A. očitno načrtoval tudi nakup nepremičnine v vrednosti 600.000,00 EUR, pri čemer naj bi dejanski obseg svojega premoženja prikrival tudi s prenosi lastništva na bližnje sorodnike.

36.Zagovornika obdolženih A. A. in B. B. v odgovorih na predlog državnega tožilca v bistvenem trdita, da obdolženca nimata realnih in objektivnih možnosti ponovitve kaznivega dejanja, saj je bila hudodelska združba razbita, njena finančna, logistična in operativna infrastruktura pa onemogočena. Vrhovno sodišče je že v številnih odločbah presodilo, da se ponovitvena nevarnost ne nanaša zgolj na ponovitev dejanja v točno določeni obliki, pač pa tudi na dejanja, ki so z očitanim v smiselni povezavi.¹³ Zato je z vidika objektivnih možnosti ponovitve v obravnavani zadevi odločilno, da sta oba obdolženca izkazala veliko mero iznajdljivosti, način izvršitve očitanih dejanj pa kaže, da je tovrstna dejanja mogoče brez večjih težav izvrševati preko spleta, prikrito in na daljavo. To poudarjeno velja še zlasti za obdolžena A. A. in B. B., saj naj bi imel prvi v hudodelski združbi organizatorsko vlogo, drugi pa naj bi ji nudil informacijsko podporo, vključno z vodenjem evidenc o prodajah, pošiljkah in odjemalcih. Oba naj bi torej razpolagala s podatki o snoveh, odjemalcih, tržnicah na temnem spletu in drugimi specifičnimi znanji, ki bi jih lahko glede na spletno delovanje brez težav ponovno uporabila, še zlasti, ker je kontakte dobaviteljev in odjemalcev mogoče poiskati že s poznavanjem ustreznih kanalov na temnem spletu. Objektivna možnost ponovitve kaznivih dejanj torej nikakor ni zgolj hipotetična, temveč ostaja realna in konkretna. Zagovornik obdolženega B. B. brez uspeha opozarja tudi na obdolženčevo telesno in duševno prizadetost, saj ta izvajanja po vsem obrazloženem nimajo pravno relevantne teže. Obdolženega B. B. telesne okvare glede na njegovo (na ravni utemeljenega suma izkazano) vlogo v kriminalni dejavnosti očitno niso ovirale pri izvrševanju kaznivih dejanj, medtem ko zagovornikove navedbe o obdolženčevem duševnem primanjkljaju niso konkretizirane in tudi ne spisovno izkazane. Nazadnje tudi zagovornikove navedbe o tem, da obdolženec še ni bil kaznovan in da ni v drugem kazenskem postopku, ob zgoraj izpostavljenih objektivnih in subjektivnih okoliščinah ne morejo odločilno vplivati na ugotovitev o obstoju pripornega razloga ponovitvene nevarnosti.

37.Smiselno enako velja glede navedb zagovornika obdolženega D. D., ki navaja, da je imel navedeni obdolženi zgolj instrumentalno vlogo, ki je zaradi razbitja hudodelske združbe praktično neponovljiva. Vrhovno sodišče se s takšno oceno ne strinja, saj se obdolženemu D. D. očita zagotavljanje nemotenega fizičnega pretoka prepovedanih substanc in tudi prevzemanje gotovine, kar je bila z vidika dejavnosti hudodelske združbe ključna in odgovorna vloga. Kot je bilo že pojasnjeno, zbrani dokazi potrjujejo utemeljen sum, da naj bi se D. D. zavedal vsebine paketov, ki jih je v velikem obsegu oddajal na poslovalnicah Pošte Slovenije in DPD, saj naj bi soobdolženemu A. A. med drugim izrazil pomisleke, ali bodo še razpolagali z robo, poleg tega pa naj bi sam prevzemal pošiljke, v katerih je bila prepovedana droga, namenjena hudodelski združbi, in ki so bile naslovljene na izmišljene naslovnike, od katerih jih logično ni mogel prevzeti, saj ne obstajajo, v nadaljevanju pa naj bi vse pošiljke prevzemal zgolj od obdolžene C. C., čeprav na nobeni izmed njih ni bila navedena kot pošiljateljica. Zaradi vsega navedenega na ravni utemeljenega suma tudi ni izkustveno verjeten obdolženčev zagovor, ki ga v svojem odgovoru na predlog za podaljšanje pripora izpostavlja njegov zagovornik, češ da naj bi obdolženi D. D. ves čas nosil kape, rokavice pa uporabljal zgolj zaradi umazanije in morebitne nevarnosti paketov. Da je dejansko šlo za premišljeno samozaščitno ravnanje, je mogoče dodatno sklepati na podlagi okoliščine, da naj bi obdolženec več pošiljk oddal tako, da jih je prijemal zgolj s palcem in kazalcem in tako minimiziral možnost puščanja bioloških sledi, ter na podlagi pogovora med obdolženimi A. A., D. D. in C. C. o kapi in rokavicah v neposredni povezavi z oddajo pošiljk.

38.Vloga, ki naj bi jo imel obdolženi D. D., torej daleč presega zgolj vlogo kurirja, kot to želi prikazati njegov zagovornik, saj naj bi bil obdolženec v tesnih stikih z vodjo hudodelske združbe in naj bi skrbel za logistično verigo prenosa prepovedanih substanc tako na strani dobave kot na strani odpošiljanja končnim odjemalcem. Poslovanje v tako velikem obsegu, kot se očita obdolžencem, je od D. D. zahtevalo precejšnjo mero organizacije in zanesljivosti, česar ne more spremeniti zgolj okoliščina, da naj bi v posamičnih (nujnih) primerih pakete oddala tudi soobdolžena C. C., kar v svojem odgovoru izpostavlja obdolženčev zagovornik. Tudi obdolženi D. D. naj bi torej razpolagal s specifičnimi veščinami, ki so bile za uspeh kriminalnega podviga nujno potrebne, poleg tega pa razpolaga tudi s kontakti sodelavcev DPD, ki naj bi mu omogočali izogibanje nadzornim kameram ter oddajanje pošiljk pred depojem ali pa neposredno na tekoči trak. Glede na te veščine, iznajdljivost in kontakte, ki jih je brez težav mogoče uporabiti tudi v okviru druge kriminalne strukture ali za storitev očitanim sorodnih kaznivih dejanj, ter glede na samozaščitno ravnanje in očiten koristoljubni motiv, nevarnost ponovitve v nasprotju z zagovornikovim stališčem nikakor ni zgolj hipotetična in tudi ni vezana zgolj na soobdolžence, ki so v priporu. Opisana kombinacija objektivnih in subjektivnih okoliščin se povsem razlikuje od dejanskega stanja v zadevi XI Ips 57789/2021 z dne 2. 12. 2021, ki jo izpostavlja zagovornik, saj v tej zadevi ni šlo za obdolženčevo specifično vlogo v okviru delitve dela hudodelske združbe, ki se v velikem obsegu ukvarja s kriminalno dejavnostjo, pač pa za kaznivo dejanje uboja, pri katerem je sodišče ponovitveno nevarnost utemeljevalo izključno z načinom njegove storitve, ne da bi se pri tem ukvarjalo z obdolženčevimi subjektivnimi okoliščinami, pri čemer je Vrhovno sodišče v citirani sodbi tudi opozorilo, da je v določenih primerih o obdolženčevih subjektivnih okoliščinah mogoče sklepati tudi iz samega načina izvršitve kaznivega dejanja, če na to kaže visoka stopnja organiziranosti obdolženca pri izvršitvi kaznivega dejanja, njegova povezanost z drugimi osebami, ki se ukvarjajo s kriminalno dejavnostjo, ali druge posebne okoliščine.

39.(b) Priporni razlog koluzijske nevarnosti pri obdolženih A. A., B. B. in C. C.

39.Vrhovno sodišče se po presoji sicer skopih navedb državnega tožilca v predlogu za podaljšanje pripora strinja s predlagateljem, da je pri obdolženih A. A., B. B. in C. C. podan tudi priporni razlog koluzijske nevarnosti po 2. točki prvega odstavka 201. člena ZKP. Okoliščine, ki jih zakon zahteva pri presoji tega pripornega razloga, so še vedno podane in ostajajo nespremenjene. Tako je še vedno podana realna in konkretna nevarnost, da bi navedeni obdolženci, če bi bili izpuščeni na prostost, uničili sledove kaznivega dejanja ter s tem otežili oziroma onemogočili uspešno izvedbo kazenskega postopka. V pravnomočnih sklepih o odreditvi in podaljšanju pripora ter v sklepu o uvedbi preiskave je bilo že obrazloženo, da naj bi obdolženci pri izvrševanju očitanih jim kaznivih dejanj uporabljali oblačne storitve MS OneDrive, kar izhaja tudi iz razdelitve njihovih vlog. Obdolženi A. A. naj bi na temnem spletu upravljal uporabniški račun I., kjer naj bi oglaševal prodajo prepovedanih drog, nedovoljenih snovi v športu in zdravil, ki nimajo dovoljenja za promet, sprejemal naročila in plačila kupcev, naročila pa nato posredoval v oblačno storitev OneDrive. Obdolženi B. B. naj bi preko spleta urejal vse potrebno za oddajo naročenih poštnih pošiljk pri ponudnikih poštnih storitev, saj naj bi opravljal napovedi oddaje pošiljke, prejete sledilne številke in številke rezervacij pošiljk pa vnašal v oblačno storitev. Uporabo slednje pri obdolženemu B. B. na ravni utemeljenega suma potrjujejo ugotovitve ob hišni preiskavi na naslovu ..., pri kateri je bilo ugotovljeno, da je imel v stanovanju, v katerem prebiva sam, vklopljen računalnik, na zaslonu katerega je bila odprta tabela v oblaku OneDrive s podatki o naslovnikih, vsebini pošiljke (prepovedana droga in količina), teži in embalaži. Obdolžena C. C. naj bi nato preko računalnika z (v oblačni storitvi OneDrive) zbranimi podatki o naročniku, količini in vrsti prepovedane droge, nedovoljene snovi v športu oziroma zdravil obdelala naročila, tako da naj bi pripravila naročene prepovedane droge, nedovoljene snovi v športu oziroma zdravila za odpošiljanje na pripravljene naslove naročnikov. Uporaba navedene digitalne storitve je pri obdolženi C. C. na ravni utemeljenega suma razvidna iz zavarovanih elektronskih podatkov obdolženkinega profila spletne storitve OneDrive, ki je bil odkrit na zaseženem računalniku obdolžene C. C. pri preiskavi stanovanja na .... Ob upoštevanju obsega v pravnomočnih sklepih o priporu ter v sklepu o preiskavi opisane kriminalne dejavnosti obdolžencev, je upravičeno sklepati, da naj bi obdolženci poslovali preko digitalnih oblačnih platform, kjer so zabeleženi podatki o naročilih, kot tudi podatki o spletnih tržnicah na temnem spletu, ki so pomemben dokaz v kazenskem postopku in do katerih imajo obdolženci zaradi poznavanja uporabniških računov in gesel dostop od kjerkoli in kadarkoli, kjer je na voljo internetna povezava.

40.Nasprotovanje zagovornikov podaljšanju pripora iz razloga koluzijske nevarnosti, ker naj bi predlog temeljil le na digitalnih dokazih, ki so bili že zavarovani, morebitni nezavarovani pa da niso identificirani, se pokaže kot preuranjeno in tudi kot neutemeljeno. Četudi so bile v hišnih preiskavah elektronske naprave zasežene, elektronski podatki na teh napravah pa zavarovani, ne gre prezreti domnevne uporabe naprednih digitalnih storitev za izvrševanje očitanih kaznivih dejanj, zlasti oblačne storitve, ki uporabnikom omogočajo dostop tudi iz drugih elektronskih naprav. Ravno zaradi slednjega zagovornik obdolženega B. B. ne more uspeti z izpostavljanjem izpovedbe koordinatorja s psevdonimom WING 1, da je slednji potrdil, da so vsi zaseženi elektronski podatki zavarovani, saj je izpovedal tudi, da se ti podatki zaradi njihove velike količine še vedno vrednotijo, zaradi česar zato (še) ni mogoče zaključiti, da ti predstavljajo vse dokaze, na katere obdolženci nimajo več vpliva. Zaključek, da drugi, še neodkriti in nezavarovani elektronski dokazi ne obstajajo, bo tako mogoč šele po zaključku preiskave oziroma po prejemu poročil o preiskavi zavarovanih elektronskih podatkov, na kar pravilno opozarja tudi državni tožilec, zato v tej fazi postopka ni nerazumno sklepanje, da se lahko v še trajajoči preiskavi odkrijejo zaenkrat še neidentificirani elektronski dokazi.

41.Neutemeljeno je tudi izvajanje zagovornika obdolženega A. A., da v konkretni zadevi ne obstaja realna možnost brisanja digitalnih podatkov, temveč se izkazuje zgolj splošna digitalna negotovost. Elektronski oziroma digitalni podatki so po svoji naravi lahko prenosljivi in izjemno občutljivi na manipulacije ter neopazno spreminjanje ter brisanje. Za razliko od fizičnih dokumentov, kjer so sledi posegov pogosto zaznavne, je elektronske zapise zaradi njihove digitalne oblike mogoče spreminjati ali uničiti, ne da bi za seboj pustili očitne sledi. Ravno zaradi takšne narave podatkov za odreditev ali podaljšanje pripora, s katerim se skuša zagotoviti varnost in integriteto digitalnih podatkov za uspešno izvedbo kazenskega postopka, zadošča nižja stopnja verjetnosti njihovega spreminjanja, brisanja oziroma uničevanja, kot v primeru, ko je pripor odrejen za preprečevanje vplivanja na priče, udeležence, prikrivalce oziroma zaradi nevarnosti uničevanja fizičnih oziroma materialnih sledov kaznivega dejanja.

42.Kot izhaja iz pravnomočnih sklepov o priporu in sklepa o uvedbi preiskave, naj bi obdolženci že v času delovanja združbe ravnali organizirano in samozaščitno, saj naj bi obdolženi A. A. v združbi kot njen vodja skrbel tudi za tehnično varnost in članom urejal računalnike, jih menjal oziroma jim uničeval trde diske. Za delovanje in vzdrževanja elektronskih naprav združbe, kot tudi za uporabo in delovanje šifriranih komunikacijskih aplikacij Signal in Session, ter brisanje predhodne komunikacije članov združbe s shranjevanjem na kriptirne ključke pa naj bi skrbel obdolženi B. B.. Vse navedeno izhaja iz ugotovitev predkazenskega postopka, predvsem pa iz prestrežene telefonske komunikacije in tajnega opazovanja, ko je obdolženi B. B. dne 5. 8. 2025 spraševal obdolženega A. A. o vzpostavitvi nove darknet tržnice, pri čemer sta se pogovarjala, da je boljše, da je tržnica "sizana/skemana", saj takrat propadejo oziroma so uničeni vsi podatki, dne 14. 8. 2025 pa je obdolženi B. B. obdolženemu A. A. povedal še, da je iz prenosnega računalnika izbrisal aplikaciji za kriptirano komunikacijo Signal in Session, seed in kodo VPN pa, da si je shranil na kriptirani ključek, obdolženi A. A. pa mu je povedal, da bo disk vrgel stran. Navedene ugotovitve omogočajo sklep, da je podana konkretna in realna nevarnost trajnega brisanja oziroma uničenja digitalnih podatkov, ki morda še niso bili zaseženi in zavarovani ter so ob internetni povezavi in v primeru izpustitve obdolžencev na prostost, z uporabo njim znanimi uporabniškimi imeni in gesli, dosegljivi iz katerekoli elektronske naprave.

43.(c) Priporni razlog begosumnosti pri obdolženi C. C.

43.Vrhovno sodišče pritrjuje državnemu tožilcu tudi v oceni, da je pri obdolženi C. C. še vedno podan priporni razlog begosumnosti po 1. točki prvega odstavka 201. člena ZKP. Obdolženka je državljanka Češke, ki ima sicer v Republiki Sloveniji prijavljeno začasno prebivališče, vendar slednje samo po sebi ne pomeni trajnejše in močnejše navezne okoliščine na Slovenijo. Po podatkih spisa je namreč ekonomska in socialna integracija ter vezanost obdolženke na našo državo nizka, saj tu nima družine ali drugih trajnejših osebnih vezi, prav tako nima nobenega vrednejšega premoženja. Njena zaposlitev v podjetju Kani d.o.o. oziroma v Restavraciji Novi svet se je po izsledkih tajnega opazovanja izkazala za navidezno in torej prav tako ne predstavlja navezne okoliščine, pač pa se kvečjemu nakazuje, da naj bi šlo za samozaščitni ukrep z namenom prikrivanja kriminalne dejavnosti. Obenem je treba upoštevati, da se obdolženki v kazenskem postopku očita storitev več hudih kaznivih dejanj, za katere je predpisana visoka zaporna kazen, kar vse v medsebojni povezavi kaže na realno in konkretno nevarnost, da bo obdolženka v primeru izpustitve na prostost pobegnila in se s tem izognila kazenskemu postopku oziroma znatno otežila njegovo izvedbo. Drži sicer, da gre za državljanko države članice EU, vendar je v tej zvezi Vrhovno sodišče že večkrat presodilo, da ob sicer izpolnjenih pogojih za odreditev pripora državljanstvo EU in potencialna uporaba mehanizmov pravosodnega sodelovanja med državami članicami EU ne morejo biti relevantni.

Glede sorazmernosti in neogibnosti pripora

44.Vrhovno sodišče ugotavlja, da je pripor zoper vse obdolžence še vedno sorazmeren in neogibno potreben ukrep, da se zagotovi varnost ljudi in nemoten potek kazenskega postopka. Presoja sorazmernosti ne temelji le na višini predpisani kazni za kaznivi dejanji po 186. in 245. členu KZ-1, temveč jo je mogoče prepoznati (tudi) v teži obravnavanih kaznivih dejanj, saj naj bi obdolženci v okviru dobro strukturirane hudodelske združbe preko temnega spleta in njegovih tržnic daljše časovno obdobje neupravičeno ponujali na prodaj, organizirali prodajo in nato hranili ter prenašali v razpošiljanje raznovrstne prepovedane droge, nedovoljene snovi v športu in zdravila, ki nimajo dovoljenja za promet, kar predstavlja resno nevarnost za zdravje uživalcev. Združba naj bi kazniva dejanja izvrševala v velikem obsegu, saj je bila sposobna v dveh dneh obdelati in realizirati naročila v obsegu 20.000 tablet s prepovedanimi snovmi, pošiljke pa je pošiljala po celotnem območju Evropske unije in izven nje, zanje naj bi prejemali plačila v kriptovalutah, pri čemer naj bi z zaporednimi prenosi, razpršitvami sredstev ter menjavami med različnimi kriptovalutami sistematično zabrisovali izvor in sled finančnih tokov, gotovino pa naj bi člani prevzemali osebno v Ljubljani.

45.Glede na dosedanji čas trajanja pripora, kontinuiran tek kazenskega postopka in upoštevaje težo obdolžencem očitanih kaznivih dejanj, se pripor zoper vse obdolžence še vedno pokaže kot sorazmeren posegu v njihovo pravico do osebne svobode, pri čemer Vrhovno sodišče ne prepozna ukrepa, s katerim bi bilo iste cilje v konkretnem primeru mogoče doseči na manj invaziven način. Glede na domnevni način izvršitve kaznivih dejanj namreč ni mogoče poseči po ukrepu, ki se ne bi izvrševal z odvzemom prostosti in stalnim nadzorom, saj je za uporabo milejših ukrepov potreben obstoj pozitivne prognoze, da bo blažji režim spoštovan, česar v konkretnem primeru pri obdolžencih, upoštevaje njihovo visoko stopnjo organiziranosti in koordiniranosti ter vztrajnosti in odločnosti pri izvrševanju očitanih kaznivih dejanj, ni zaznati, saj naj bi - kot že pojasnjeno - z očitano kriminalno dejavnostjo nadaljevali kljub zasegom poštnih pošiljk in ob seznanjenosti, da policisti izvajajo aktivnosti na temnem spletu. Očitana ravnanja pri vseh štirih obdolžencih utemeljeno kažejo, da posedujejo znanje in imajo razdelane vzorce ravnanja, ki niso vezani le na konkretno hudodelsko združbo, zaradi česar bi lahko v primeru manj invazivnega ukrepa s podobnimi ravnanji nadaljevali, upoštevajoč pri tem še dosegljivost digitalnih podatkov o prepovedanih snoveh in odjemalcih v oblačni storitvi, do katere lahko zaradi poznavanja uporabniških imen in gesel dostopajo iz katerekoli elektronske naprave z vzpostavljeno internetno povezavo.

46.Vrhovno sodišče po pojasnjenem ne more sprejeti predloga zagovornika obdolženega D. D. za nadomestitev pripora s hišnim priporom, saj ta ne omogoča celodnevnega in strukturiranega nadzora, ki je potreben za preprečitev ponovitvene nevarnosti pri tem obdolžencu, zlasti upoštevaje, da gre za samostojnega podjetnika, ki opravlja dejavnost prevozništva, s katero naj bi se preživljal. Po obrazloženem s predlogom o hišnem priporu ne more uspeti niti zagovornik obdolženega B. B., katerega izvršitvena ravnanja naj bi bila večinoma vezana na računalniška opravila, ki naj bi jih opravljal na naslovu svojega prebivališča, zato ukrep hišnega pripora ni primeren za odpravo ponovitvene in koluzijske nevarnosti, četudi bi se izvrševal v hiši njegovih staršev. Glede na navedbe zagovornika obdolženega A. A. je treba nazadnje ugotoviti, da je državni tožilec v predlogu za podaljšanje pripora utemeljil neogibnost predlaganega ukrepa oziroma obrazložil, da po njegovi oceni z milejšimi ukrepi pri obdolžencih ne bi bilo mogoče doseči zasledovanega cilja, zato je neutemeljen zagovornikov očitek, da tožilski predlog v tem delu ni obrazložen in da pripora zato že iz tega razloga ne bi bilo mogoče podaljšati. Dodati pa velja, da po ustaljeni sodni praksi utemeljitev neogibnosti pripora sama po sebi vsebuje tudi presojo, da milejši ukrep ne pride v poštev, zato ni nobene potrebe, da bi se posebej utemeljevalo, zakaj posamezni ukrepi iz prvega odstavka 192. člena ZKP niso primerni za dosego zasledovanega cilja.

47.Upoštevajoč merila, po katerih se ustaljeno presoja trajanje pripora, je ključno, da konkretni kazenski postopek poteka brez vsakršnih zastojev. Postopek po zahtevnosti izstopa tako po večjem številu obdolžencev, kot po obsežnosti ravnanj, ki se obravnavajo. Obdolženim A. A., B. B., D. D. in C. C. je bila prostost odvzeta 17. 2. 2026, zahteva za preiskavo pa je bila vložena dne 21. 2. 2026 zoper deset oseb zaradi štirih raznovrstnih kaznivih dejanj. Sodišče je zaslišalo vseh 10 obdolžencev. Sklep o uvedbi preiskave zoper vse obdolžence je bil zaradi obsežnega gradiva izdan dne 13. 4. 2026. Doslej je bil opravljen narok po četrtem in petem odstavku 240.a člena ZKP ter izdan sklep o zaščitnih ukrepih za koordinatorja oziroma vodjo operativne kombinacije s psevdonimom WING 1, ki je bil dne 29. 4. 2026 zaslišan in se bo njegovo zaslišanje nadaljevalo dne 3. 6. 2026, saj se v vmesnem času pričakuje obsežnejše poročilo v dopolnitev kazenske ovadbe o vrednotenju oziroma preiskavi že zaseženih in zavarovanih elektronskih podatkov. Pri tem ne gre prezreti tudi pojasnila preiskovalnega sodnika, da je bil datum za zaslišanje za dne 3. 6. 2026 dogovorjen z zagovorniki, ki pred navedenim dnem na naroke ne morejo pristopiti, zato zagovornik obdolženega A. A. neupravičeno problematizira časovni razmak pri nadaljevanju zaslišanja vodje operativne kombinacije. Istega dne ter dne 8. 6. 2026 so razpisana še zaslišanja drugih predlaganih prič. Dne 30. 4. 2026 sta bili zaslišani še priči F. F. (vodja oddelka za carinjenje poštnih pošiljk v Ljubljani) in E. E. (kriminalist, ki je sodeloval pri izvedbi hišne preiskave). V tem času je bilo izdanih 12 odredb po 149.b členu ZKP, sklep o začasnem zavarovanju zahtevka za odvzem premoženjske koristi zoper obdolžena A. A. in D. D. ter odredbe za preiskavo zaseženih elektronskih naprav, odločeno pa je bilo tudi o pritožbah zoper sklepe o odreditvi in podaljšanju pripora. Opisana časovna dinamika po presoji Vrhovnega sodišča, upoštevajoč naravo obravnavanih kaznivih dejanj, število izvršitvenih ravnanj, večje število obdolžencev in s tem številčnost procesnih dejanj, ki jih je treba opraviti v preiskavi, ob štirih obdolžencih v priporu in večjem številu obdolžencev na prostosti, ni nerazumna.

48.Državni tožilec je predlagal podaljšanje pripora zoper vse štiri obdolžence še za tri mesece. Vrhovno sodišče ugotavlja, da je predlog v luči obsežnosti zbranega dokaznega gradiva in večjega števila obdolžencev utemeljen in primeren preiskovalnim dejanjem, katerih izvedbo načrtuje preiskovalni sodnik (med drugim nadaljevanje zaslišanja vodje operativne kombinacije o zaseženih in zavarovanih elektronskih podatkih, prič G. G. in H. H., in izvedbe večjega števila predlaganih dokazov, tako od zagovornikov obdolženega A. A. kot tudi državnega tožilca glede pritegnitve dveh izvedencev) ter nadaljnjemu postopanju v preiskavi. Upoštevati je treba tudi, da mora imeti državni tožilec po končani preiskavi v skladu z drugim odstavkom 184. člena ZKP na voljo dovolj časa za odločitev, ali bo vložil obtožnico ali odstopil od pregona.

49.Vrhovno sodišče je glede na vse obrazloženo sledilo predlogu državnega tožilca in pripor zoper vse štiri obdolžence podaljšalo še za tri mesece, to je do 17. 8. 2026 do 12.43 ure.

-------------------------------

1Obdolžencem je bil predlog vročen v slovenskem jeziku, pri čemer iz uradnega zaznamka preiskovalnega sodnika Okrožnega sodišča v Mariboru z dne 14. 5. 2026 izhaja, da se je obdolženka C. C. ob prisotnosti tolmača za češki jezik odpovedala prevajanju predloga za podaljšanje pripora.

2Sklep Vrhovnega sodišča II Kr 17550/2022 z dne 4. 7. 2022.

3Sklep Vrhovnega sodišča XI Ips 25329/2023 z dne 30. 9. 2021.

4Podrobneje opisano v pravnomočnem sklepu o odreditvi pripora zoper obdolženega A. A. III Kpd 8231/2026 z dne 20. 2. 2026 (str. 224) in v sklepu o uvedbi preiskave X Kpr 8231/2026 z dne 13. 4. 2026 (str. 184).

5Glej pravnomočni sklep o odreditvi pripora zoper obdolženega A. A. III Kpd 8231/2026 z dne 20. 2. 2026 (str. 356 - 361) in sklep o uvedbi preiskave X Kpr 8231/2026 z dne 13. 4. 2026 (str. 289-290).

6Zaseženo gradivo je navedeno v sklepu o uvedbi preiskave X Kpr 8231/2026 z dne 13. 4. 2026 (str. 377-382), pri čemer je mogoče utemeljeno sklepati, da je bil obdolženi D. D. glede na zasežene kape in pripravljene pisemske ovojnice prijet med izvrševanjem kaznivega dejanja, medtem ko je bilo C. C. zaseženih več škatlic in pretisnih omotov s tabletami, v preiskavi prostorov na naslovu ..., kjer je po ugotovitvah tajnega opazovanja delovala C. C., pa je bila najdena zelo velika količina pretisnih omotov, drugih farmacevtskih in podobnih izdelkov.

7Ilustrativno na primer pogovor, prestrežen dne 13. 10. 2025, opisan tudi v pravnomočnem sklepu o odreditvi pripora zoper obdolženega D. D. III Kpd 8231/2026 z dne 21. 2. 2026 (str. 326-327).

8Opisani, denimo, v sklepu o uvedbi preiskave X Kpr 8231/2026 z dne 13. 4. 2026 (str. 353, 386 in 387) z vsebino, ki je bila predhodno obrazložena že v pravnomočnem sklepu o odreditvi pripora zoper obdolženega B. B. III Kpd 8231/2026 z dne 21. 2. 2026 (str. 356-361).

9Iz zapisnika o zaslišanju A. A. z dne 19. 2. 2026 je razvidno, da je med drugim tudi obdolženčeva tedanja zagovornica prejela izvod kazenske ovadbe in USB ključek, na katerem se nahajajo skenirane vse priloge ovadbe, tako da je obramba z obremenilnim gradivom seznanjena.

10Sklep o uvedbi preiskave X Kpr 8231/2026 z dne 13. 4. 2026, na str. 106, 292, 294, kar ima podlago tudi v gradivu v spisu (tj. prilogah h kazenski ovadbi, denimo v prilogi št. 378).

11Prim. sodbi Vrhovnega sodišča XI Ips 49475/2015-362 z dne 19. 5. 2016, XI Ips 49609/2023 z dne 7. 9. 2023 in druge.

12Sodba Vrhovnega sodišča I Ips 59294/2010 z dne 5. 2. 2019.

13Tako npr. sodbe Vrhovnega sodišča RS XI Ips 55665/2019 z dne 28. 11. 2019, XI Ips 49733/2017 z dne 18. 1. 2018 in XI Ips 38707/2016-98 z dne 13. 10. 2016. Prim. tudi Š. Horvat, Zakon o kazenskem postopku (ZKP) s komentarjem, GV Založba, Ljubljana 2004, str. 460.

14Prim. sodbi Vrhovnega sodišča RS XI Ips 48978/2015-112 z dne 4. 2. 2016 in Ips 284/2008 z dne 28. 8. 2008.

15Prim. sodbe VSRS I Ips 46/2009 z dne 28. 5. 2009, XI Ips 59499/2013 z dne 13. 3. 2014,XI Ips 237/2015 z dne 16. 4. 2015, XI Ips 9049/2014 z dne 6. 4. 2017 , XI Ips 21583/2018 z dne27. 9. 2018 in številne druge.

16Poleg kaznivih dejanj po 186. členu KZ-1 in 183.a členu KZ-1 se več obdolžencem očita tudi storitev kaznivega dejanja po prvem odstavku 294. člena KZ-1, prvem drugem in tretjem odstavku 245. člena KZ-1 ter pomoči pri kaznivem dejanju po 186. in 183.a členu KZ-1 v zvezi z 38. členom KZ-1.