Jedro

Če je oseba kot stranka (stranski udeleženec) sodelovala v postopku za izdajo odločbe o dovolitvi priglašenih del, ki se je končal z zavrnitvijo zahteve stranke, ji ni mogoče iz tega razloga odreči sodelovanja v novem postopku za izdajo odločbe o dovolitvi priglašenih del na podlagi nove zahteve istega investitorja za isti objekt.

Izrek

Pritožbi se ugodi, sodba Upravnega sodišča Republike Slovenije, Oddelka v Mariboru, št. U 2901/97-13 z dne 24.3.2000, se razveljavi in se zadeva vrne temu sodišču, da opravi nov postopek.

Obrazložitev

Z izpodbijano sodbo je prvostopno sodišče na podlagi 1. odstavka 59. člena Zakona o upravnem sporu (ZUS, Uradni list RS, št. 50/97) zavrnilo tožnikovo tožbo zoper odločbo tožene stranke z dne 21.10.1997, s katero je ta zavrnila tožnikovo pritožbo zoper odločbo Upravne enote M.S. z dne 9.2.1995. S to odločbo je prvostopni organ investitorjema J. in R.P., dovolil postavitev (legalizacija) kovinske žične ograje ob JV parcelni meji v dolžini približno 25 m ter v podaljšku parcelne meje med zemljiščema parcelna št. 854/2 in 854/3 k.o. S. v dolžini 4 m oziroma v širini parcele, vse na zemljišču parc. št. 851/1 k.o. S., pod pogoji, navedenimi v odločbi. Postavitev ograje je dovolil le začasno, in sicer do ureditve parcele št. 851/1 k.o. S. kot krajevne poti oziroma predvidene povezave med parc. št. 1269 in 1251 k.o. S., ki sta obe pot. Sodišče prve stopnje je pritrdilo odločitvi tožene stranke in prvostopnega organa na podlagi njunih ugotovitev v upravnem postopku. Investitorja sta namreč že začela graditi ograjo, in sicer tako, da sta postavila nosilne stebre, na katere bosta vpela mrežno ograjo. Sodišče prve stopnje je svojo odločitev oprlo na 62. člen Zakona o urejanju naselij in drugih posegov v prostor (ZUN, Uradni list SRS, št. 18/84, 37/85 in 29/86 ter Uradni list RS, št. 26/90, 18/93 in 47/93), po kateri upravni organ, pristojen za urejanje prostora, investitorju izda odločbo o dovolitvi priglašenih del, če ugotovi, da za nameravana dela po tem zakonu oziroma občinskem odloku zadostuje priglasitev del ter da ta dela niso v nasprotju s prostorskim izvedbenim aktom. Po Odloku o prostorsko - ureditvenih pogojih za mesto M.S. in okolico (Uradne objave, št. 25/89, v nadaljevanju PUP) pa je parcela ali del parcele znotraj naselja zaselka ali posamezni objekt lahko ograjen, ograja pa ne sme presegati višine z 1,20 m in mora biti postavljena znotraj parcele ali na parcelni meji, če se tako sporazumeta soseda. Po Odloku o pomožnih objektih za potrebe občanov in njihovih družin v Občini M.S. (Uradne objave, št. 9/86) se kot pomožni objekt, za katerega ni potrebno lokacijsko dovoljenje, pač pa zadostuje potrdilo o priglasitvi del, šteje tudi vrtna oziroma dvoriščna ograja, katere odmik od parcelne meje mora biti tolikšen, da se z njo ne ovira normalna uporaba sosednjega zemljišča. Odmik pa je lahko tudi manjši oziroma ograja postavljena na samo parcelno mejo, če se tako sporazumeta lastnika oziroma imetnika uporabe sosednjih zemljišč. Prvostopno sodišče je pritrdilo stališču tožene stranke, da je obravnavana gradnja v skladu z navedenima odlokoma, in razlogom, ki jih je navedla v svoji odločbi, ter jih v sodbi ni navajalo ponovno. Kot neutemeljeno pa je zavrnilo tožnikovo tožbeno navedbo, da se na zemljišču, na katerem se gradi sporna ograja, namerava zgraditi lokalna cesta, in kot razlog navedlo, da je gradnja ograje v skladu s PUP in da je tudi sicer to dovoljenje izdano le začasno, do ureditve parcele št. 851/1 k.o. S. kot krajevne poti oziroma predvidene povezave med parc. št. 1269 in 1251 k.o. S. Pojasnilo je tudi, da inšpekcijski postopki, ki tečejo v zvezi z obravnavano ograjo, v ničemer ne vplivajo na odločitev v obravnavanem sporu, v katerem se presoja zakonitost izdane odločbe o dovolitvi priglašenih del. Tožnikov ugovor, da ni bil kot stranka vključen v postopek, je prvostopno sodišče zavrnilo. Iz odločbe organa prve stopnje in tudi iz upravnih spisov je ugotovilo, da je bil tožnik seznanjen s postopkom v zvezi z izdajo dovoljenja o priglasitvi del in da je svoje mnenje v zvezi s tem tudi podal dne 17.10.1994. To mnenje je prvostopni upravni organ tudi obravnaval. Tožnik v pritožbi ponavlja, da je ves postopek v zvezi s sporno ograjo nezakonit. Meni, da ima v postopku pravico sodelovati kot stranka, kar mu ni bilo omogočeno. Opozarja na to, da se obravnavana ograja obravnava v dveh postopkih, in sicer v inšpekcijskem, v zvezi s katerim je upravno sodišče prve stopnje odločilo v zadevi, št. U 791/97 z dne 31.8.1999 in v zadevi izdaje odločbe o dovolitvi priglašenih del. Ne drži navedba v sodbi sodišča prve stopnje, da je bil vabljen na ogled sporne zadeve in da je svoje mnenje podal dne 17.10.1994, kar naj bi bilo razvidno iz prvostopnega upravnega akta, in da je to mnenje prvostopni upravni organ tudi obravnaval. Vztraja pri tem, da na ogled ni bil vabljen in da tudi sicer v postopku ni sodeloval kot stranka. Zato meni, da svojih pravic v postopku ni mogel uveljavljati, kar pa mu jamčita Zakon o splošnem upravnem postopku in ZUS. Ko je izvedel, da postopek poteka, in da je bil opravljen ogled, je dne 17.10.1994 pisno zahteval, da se mu prizna položaj stranke, da s postopkom ni bil seznanjen, ni dal nobene izjave in v tem postopku ničesar ni podpisal. Krajevna skupnost K. z dopisom z dne 22.8.1990 in Zavod ... z dopisom z dne 29.7.1991, sta opozorila na katastrski načrt k.o. S., po katerem so se ravnali pri izgradnji hiš. Po tem načrtu je parcela 851/1 pot, in je bila kot taka tudi v katastrskem operatu odmerjena, vendar je še v zasebni lastnini. Zato si te poti lastnik ne more zagraditi za dvorišče. Na podlagi začasne dovolitve, da postavi ograjo, je investitor preko ceste naredil vrata, ki jih zapira in odpira, kar tožniku onemogoča normalen dovoz na njegovo dvorišče in to predstavlja motenje posesti. Predlaga, da pritožbeno sodišče izpodbijano sodbo sodišča prve stopnje razveljavi in zagotovi vsem uporabo vseh pravnih sredstev.

Tožena stranka na pritožbo ni odgovorila.

Na pritožbo pa sta preko svojega odvetnika odgovorila investitorja J. in R.P. Navajata, da je v obravnavanem primeru dejansko stanje pravilno ugotovljeno, da v postopku niso bila kršena pravila postopka in da je materialno pravo v sodbi pravilno uporabljeno, zato predlagata, da se tožnikova tožba zavrne in potrdi sodba sodišča prve stopnje.

Pritožba je utemeljena.

Po presoji pritožbenega sodišča prvostopno sodišče ni pravilno ocenilo, da je bila tožniku v postopku izdaje odločbe o dovolitvi priglašenih del omogočeno sodelovanje in da mu je bilo omogočeno, da se pred izdajo prvostopne odločbe izjasni o vseh okoliščinah primera. V prvostopni upravni odločbi je namreč izrecno navedeno, da prvostopni upravni organ tožnika ni vključil v obravnavani postopek, ker je bil le ta že vključen v prejšnji postopek odločanja o izdaji odločbe o dovolitvi priglašenih del, ki pa je bil pravnomočno končan z zavrnilno odločbo, ker investitorja nista predložila dokaza o lastništvu sporne parcele. Glede na navedeno po presoji pritožbenega sodišča tudi tega, da je sicer prvostopni organ obravnaval tožnikov dopis z dne 17.10.1994, ni mogoče šteti za pravilno vključitev tožnika v postopek kot stranke, čeprav je to prav s tem dopisom zahteval. V obravnavnem primeru torej niti ni sporno, da bi tožnik moral biti kot stranski udeleženec, torej po prejšnjem ZUP/86 kot stranka, udeležen v postopku in da bi mu zato morala biti dana možnost, da se pred izdajo odločbe izjasni o dejstvih in okoliščinah, ki so pomembna za odločbo. Ker pa mu tega upravna organa nista omogočila, sodišče pa iz navedenega razloga odločbe tožene stranke ni odpravilo, čeprav je šlo za absolutno bistveno kršitev pravil postopka iz 3. točke 3. odstavka v zvezi z 2. točko 1. odstavka 25. člena ZUS, pritožbeno sodišče meni, da prvostopno sodišče ni imelo podlage za svoje odločanje v 1. odstavku 59. člena ZUS. Ker pa je odločilo na tej podlagi, je bistveno kršilo pravila postopka v upravnem sporu, zaradi česar je pritožbeno sodišče na podlagi 74. člena ZUS sodbo sodišča prve stopnje razveljavilo in mu zadevo vrnilo v nov postopek.

V novem postopku pa bo treba pred odločitvijo tudi natančno ugotoviti pravni in dejanski status oziroma namembnost nepremičnine parc. št. 851/1 k.o. S. in preučiti zakonske podlage za začasno postavitev ograje, torej za izajo odločbe o začasni odobritvi priglašenih del.