- Napreden AI iskalnik za hitro iskanje primerov
- Dostop do celotne evropske in slovenske sodne prakse
- Samodejno označevanje ključnih relevantnih odstavkov
Podobni dokumenti
Ogledaj podobne dokumente za vaš primer.Prijavi se in poglej več podobnih dokumentov
VSRS Sklep X DoR 41/2026-5
ECLI:SI:VSRS:2026:X.DOR.41.2026.5 Upravni oddelek
Z nami najdeš vse. Preizkusi zdaj!
Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!
Tara K., odvetnica
Jedro
Predlagatelj mora za formalno popolnost predloga ne le navesti sporno pravno vprašanje, temveč predvsem jasno predstaviti pravni problem, ki naj bi ga Upravno sodišče napačno rešilo. Pri tem mora izhajati iz stališč izpodbijane sodbe in na kratko utemeljiti, zakaj so napačna, ter zakaj bi revizijska obravnava izpostavljenih vprašanj presegla pomen konkretne zadeve in bila pomembna za pravno varnost, enotno uporabo prava ali razvoj prava preko sodne prakse (prim. 367.a člen ZPP). Bistvo zahtev torej je, da predlagatelj izlušči pravna stališča v sodbi, ki temeljijo na pravotvornih dejstvih konkretnega primera, in da nato stališča v predlogu problemsko zastavi na natančen in jedrnat, konkreten in vzročno-posledičen način.
Izrek
I.Predlog se zavrže.
Obrazložitev
1.Upravno sodišče Republike Slovenije, oddelek v Mariboru (v nadaljevanju Upravno sodišče), je na podlagi prvega odstavka 63. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1) zavrnilo tožničino tožbo, vloženo zoper odločbo Urada za prostorski razvoj in nepremičnine Mestne občine Koper, št. 427‑113/2021-7 z dne 20. 10. 2021. S to odločbo je navedeni organ tožnici kot investitorki za objekt "Enote za počitek (Enota 04)" na zemljišču v parc. št. 1608/4, k. o. ... na podlagi drugega odstavka 220. člena Zakona o urejanju prostora (v nadaljevanju ZUreP-2) in 8. člena Odloka o podlagah za odmero komunalnega prispevka za obstoječo komunalno opremo ter o odmeri in izračunu komunalnega prispevka na območju Mestne občine Koper (v nadaljevanju Odlok) odmeril komunalni prispevek v višini 18.725,82 EUR. Navedeni komunalni prispevek je bil odmerjen zaradi nameravane postavitve zložbe osmih kontejnerjev (oziroma štirih dvojnih kontejnerjev), ki bo namenjena sanitarijam in počitku za tožničine delavce. Obravnavani objekt se priključuje oziroma se zanj zagotavlja možnost uporabe vodovodnega omrežja, kanalizacijskega omrežja, cestnega omrežja (5. oskrbno območje), javnih površin in ravnanja z odpadki.
2.V obrazložitvi pravnomočne sodbe je Upravno sodišče pritrdilo tožnici, da je tovrstni objekt (zasnovan kot zložba osmih kontejnerjev oziroma zložba štirih dvojnih kontejnerjev, v katerih so sanitarije, garderobe in prostori za počitek ter razgibavanje tožničinih delavcev) del gospodarske javne infrastrukture, kar pa ni razlog za oprostitev plačila komunalnega prispevka na podlagi prvega odstavka 226. člena ZUreP-2. Zakonodajalec je besedo "oziroma" v navedeni določbi uporabil z namenom pojasniti, da so plačila komunalne opreme oproščeni tisti objekti javne gospodarske infrastrukture, ki komunalne opreme ne potrebujejo oziroma je ne uporabljajo. Glede tega pa je zmotna tožničina razlaga, da naj bi se na komunalno opremo priključil le objekt, ki se neposredno priključuje nanjo, ne pa tudi objekt, ki se nanjo priključuje preko internega priključka. Kar zadeva odpadke, je ravnanje z njimi obvezna lokalna gospodarska javna služba, ki se izvaja na celotnem območju toženke. Priključek v tem primeru ne pomeni, da se objekt priključi na ravnanje z odpadki, ampak da je vsem objektom v občini (tudi tožničinemu) omogočena uporaba infrastrukture oziroma komunalne opreme za izvajanje te gospodarske javne službe s tem, da se njihovi odpadki v prvi fazi cikla njihove nadaljnje predelave oziroma odstranitve zbirajo v zbirnih centrih. Sodišče je zavrnilo tudi možnost oprostitve plačila komunalnega prispevka na podlagi 45. člena Zakona o stavbnih zemljiščih (v nadaljevanju ZSZ), po katerem se komunalnega prispevka ne plača za gradnjo gospodarske javne infrastrukture, saj je ta po 5. točki prvega odstavka 179. člena ZUreP-1 z dnem uveljavitve tega zakona prenehal veljati, po drugem odstavku istega člena pa se je tudi prenehal uporabljati z dnem uveljavitve predpisa iz drugega odstavka 146. člena tega zakona. Odlok torej iz tega razloga ni nezakonit. Prav tako navedeni odlok ni nezakonit, ker občina še ni sprejela OPN, saj slednji ni pogoj za sprejem predpisa, ki se nanaša na obstoječo komunalno opremo, pri čemer se tožnica neutemeljeno sklicuje na sodno prakso Vrhovnega sodišča, saj ne gre za primerljive zadeve. Za odmero komunalnega prispevka za obstoječo komunalno opremo tudi ni bistveno, da je območje, kjer se nahaja nameravani objekt, urejeno z državnim prostorskim načrtom. Upravno sodišče je zavrnilo tudi očitek, da naj bi bile vrednosti obstoječe infrastrukture v Odloku in njegovih podlagah določene pavšalno in arbitrarno, saj so v elaboratu, ki je strokovna podlaga za pripravo in sprejem odloka, navedene ocenjene vrednosti pojasnjene do te mere, da jih je mogoče preveriti. Tožnici je bilo torej omogočeno, da bi določno ugovarjala nesorazmernost v elaboratu navedenih vrednosti, vendar konkretnih ugovorov, zakaj naj bi bila cena na enoto mere previsoka, ne navaja, ampak le posplošeno navaja, da ni dejanska oziroma prava, da je posplošena in arbitrarna. Kot neutemeljene je Upravno sodišče zavrnilo tudi tožničine očitke, da naj bi ji bila zaradi podobnosti obrazložitve sodb v zadevah IIIU59/2021, III U 50/2021, III U 153/2022 in III U 56/2022 kr61ena pravica do sodnega varstva in naravnega sodnika. Pojasnilo je, da sodbe Upravnega sodi610da predstavljajo sodno prakso, z vidika pravne varnosti pa je za7eeljeno, da je ta enotna, saj je v nasprotnem primeru to razlog za vlo7eitev revizije kot izrednega pravnega sredstva. V zvezi z ujemanjem posameznih delov obrazlo7eitve sodb pa je 61e poudarilo, da je odvetnik v vseh navedenih zadevah (o0ditno) uveljavljal prete7eno identi0dne materialnopravne argumente, in sicer je 61lo v bistvenih delih za enaka pravna vpra61anja, ponekod tudi enaka dejanska stanja, zaradi 0der se je tudi sodi610de do enakih argumentov opredelilo na enak oziroma podoben na0din. Sprejelo je stali610de, da je razumljivo, da sodnik, kadar se pri odlo0danju opredeljuje do enakih pravnih in dejanskih vpra61anj, v obrazlo7eitvi (lahko) uporablja enake argumente, kot izhajajo iz obstoje0de sodne prakse, ne glede na to, ali gre za dobeseden prepis ali za nekoliko druga0den na0din formuliranja iste argumentacije.
3.To7enica (v nadaljevanju predlagateljica) je na Vrhovno sodi610de vlo7eila predlog za dopustitev revizije po 367. 0clenu Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) v zvezi s prvim odstavkom 22. 0lena ZUS-1 in predlagala, naj jo dopusti zaradi enajstih pomembnih pravnih vpra61anj. Pomembnost predlaganih vpra61anj utemeljuje z vi61ino pla0danih komunalnih prispevkov, neenotno prakso Upravnega sodi610da ter z odstopom od sodne prakse Vrhovnega sodi610da. 60ir61o pomembnost 2. do 8., 10. in 11. predlaganega vpra61anja dodatno utemeljuje z dejstvom, da se ta nana61ajo na vpra61anje (ne)dopustnosti odmere komunalnega prispevka za vse infrastrukturne objekte. Pri 5., 8. in 9. vpra61anju izpostavlja, da se odgovori nanje nana61ajo na vse zavezance za pla0dilo komunalnega prispevka na obmo0dju to7enke. Pomen zagotavljanja pravice do sodnega varstva, kar problematizira pri 1. predlaganem vpra61anju, pa izpostavlja 61e zlasti v lu0di vse ve0djega pritiska, da ima hitrost re61evanja zadev prednost pred drugimi na0deli v postopku.
4.Predlog ni popoln.
5.V skladu s 0detrtim odstavkom 367. b 0lena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) mora stranka v predlogu za dopustitev revizije natan0dno in konkretno navesti sporno pravno vpra61anje in pravno pravilo, ki naj bi bilo prekr61eno, okoli610dine, ki ka7eo na njegovo pomembnost, ter na kratko obrazlo7eiti, zakaj je sodi610de prve stopnje to vpra61anje rešilo nezakonito; zatrjevane kr61itve postopka mora predlagatelj opisati natan0dno in konkretno, na enak na0din mora izkazati tudi obstoj sodne prakse Vrhovnega sodi610da, od katere naj bi odlo7eitev odstopala, oziroma neenotnost sodne prakse. 0ce stranka ne ravna po navedenem odstavku, se predlog za dopustitev revizije zavr7ee (61esti odstavek istega 0lena).
6.Iz teh dolo0db izhaja, da mora predlagatelj za formalno popolnost predloga ne le navesti sporno pravno vpra61anje, temve0d predvsem jasno predstaviti pravni problem, ki naj bi ga Upravno sodi610de napa0dno rešilo. Pri tem mora izhajati iz stali610d izpodbijane sodbe in na kratko utemeljiti, zakaj so napa0dna, ter zakaj bi revizijska obravnava izpostavljenih vpra61anj presegla pomen konkretne zadeve in bila pomembna za pravno varnost, enotno uporabo prava ali razvoj prava preko sodne prakse (prim. 367.a 0len ZPP). Bistvo zahtev torej je, da predlagatelj izlu610di pravna stali610a v sodbi, ki temeljijo na pravotvornih dejstvih konkretnega primera, in da nato stali610a v predlogu problemsko zastavi na natan0den in jedrnat, konkreten in vzro0dno-posledi0den na0din. Obravnavani predlog temu ne zadosti.
7.Kot prvo, v predlogu izpostavljena vpra61anja bodisi niso natan0dna in konkretna, bodisi iz obrazlo7eive predloga, v katerem predlagateljica predvsem ponavlja to7ebne navedbe, do katerih se je Upravno sodi610de ob61irno opredelilo, ni razvidno, zakaj so stali610a sodi610da napa0dna in katero pravno pravilo je bilo z njimi kr61eno.
8.Tako predlagateljica v zvezi s prvim vpra61anjem zatrjuje kr61itev pravice do naravnega sodnika in poseg v pravico do sodnega varstva, torej kr61itev drugega odstavka 23. 0lena Ustave, pri tem pa ne navede natan0dno in konkretno, katero pravilo v obravnavani zadevi ni bilo spo61tovano, s tem ko so deli obrazlo7eitve v 61estih sodbah, ki jih je izdalo pet razli0dnih sodnikov v bistveno (pravno in dejansko) enakih zadevah iste predlagateljice in o0ditno v zvezi z enakimi to7ebnimi ugovori, dobesedno enaki. Predlagateljica zatrjevano kr61itev utemeljuje s sklicevanjem na del obrazlo7eitve odlo0dbe Ustavnega sodi610da Up61-97/20-27 z dne 4. 4. 2024, vendar je s to odlo0dbo Ustavno sodi610de izpodbijana sklepa razveljavilo zaradi kr61itve 22. 0lena Ustave, zatrjevane kr61itve 23. 0lena Ustave pa ni presojalo. Za presojo v obravnavni zadevi sta nerelevantni tudi v nadaljevanju predloga citirani odlo0dbi Up-365/05-16 z dne 6. 7. 2006 in U61-I61209/93 z dne 23. 2. 1995. Predlagateljica tudi sicer ni konkretna in natan0dna pri opisovanju kr61itve, s katero naj bi bila obremenjena izpodbijana sodba, iz razloga, ker naj bi se v razlogih (dobesedno) ujemala z razlogi sodb, ki so bile izdane v mesecu oktobru oziroma novembru 2025, torej 7ee ve0d mesecev pred izpodbijano sodbo. Sama namre0d navaja, da je bilo "skoraj hkrati izdanih ve0d sodb, katerih obrazlo7eitve so bile dobesedno enake, 0deprav so odlo0dali razli0dni sodniki...", kar pa je v nasprotju s trditvijo v vpra61anju, da naj bi 61lo za isto0dasno sojenje. Drugo vpra61anje ni konkretno, saj se nana61a na razlago, ki je v izpodbijani sodbi ni. Upravno sodi610de je namre0d uporabi besede "oziroma" v prvem odstavku 226. 0lena ZUreP-2 pripisalo pojasnilni pomen (v smislu dopolnitve, dodatne pojasnitve prej navedenega), ne pa pomena veznika (in, ali). Posledi0dno je v predlogu izostala navedba, zakaj je tako razumevanje sodi610da napa0dno. Enako velja za peto vpra61anje, za katerega na podlagi obrazlo7eitve ni mogo0de ugotoviti, na kateri odgovor v izpodbijani sodbi se nana61a. 0ce pa sodi610de dolo0denega pravnega vpra61anja v sodbi ni obravnavalo, ga ni moglo re61iti ne zakonito ne nezakonito in ni prekr61ilo nobenega pravnega pravila. V zvezi s tretjim, 0detrtim in 61estim vpra61anjem (povezanih z oprostitvijo pla0dila komunalnega prispevka ter veljavnostjo oprostitve iz 45. 0lena ZSZ) predlagateljica v predlogu le vztraja na stali610h, ki jih je Upravno sodi610de 7ee zavrnilo. Ni pa kratke obrazlo7eitve, zakaj je ta presoja napa0dna. Enaka pomanjkljivost je ugotovljena tudi pri sedmem in osmem vpra61anju (nana61ata se na dopustnost odmere komunalnega prispevka glede za obstoje0do komunalno opremo brez sprejema OPN) ter pri devetem in desetem vpra61anju (z njima predlagateljica problematizira previsoke zneske v Odloku oziroma nasprotuje odmeri komunalnega prispevka za ravnanje z odpadki), kjer le ponavlja navedbe, s katerimi ni uspela pred Upravnim sodi610dem, ne da bi navedla, zakaj so stali610a sodi610da napa0dna. V zvezi z enajstim vpra61anjem predlagateljica v predlogu trdi, da bi morala to7enka odmeriti komunalni prispevek po 15. 0lenu Odloka zaradi spremembe zmogljivosti ali spremembe namembnosti objekta, in ne po 8. 0lenu Odloka. Vendar pa iz izpodbijane sodbe ni razvidno, da bi predlagateljica v upravnem sporu tak61no stali610de sploh uveljavljala oziroma da bi 7ee pred vlo7eitvijo predloga za dopustitev revizije problematizirala odmero komunalnega prispevka na podlagi 8. 0lena Odloka. Predlagateljica v predlogu ne vzpostavi jasne povezave navedenega vpra61anja s katerim od stali610d v izpodbijani sodbi in tudi ne navede, zakaj naj bi bilo to stali610e napa0dno. Navedena pomanjkljivost je 61e toliko bolj o0ditna tudi zato, ker iz izpodbijane sodbe ni mogo0de razbrati, da bi se sodi610de s temi vpra61anji sploh ukvarjalo in sprejemalo stali610a.
9.Kot drugo, predlagateljica objektivno pomembnost vpra61anj utemeljuje z navedbo, da naj bi se izpodbijana sodba bistveno razlikovala od odlo0ditve v zadevah I U 1446/2018, III U 170/2017, III U 171/2017, III U 226/2020, IIIU263/2020, vendar zatrjevane neenotne sodne prakse ne izka7ee na zahtevani na0din. Pri zadevah III U 170/2017 in III U 171/2017 namre0d navaja le opravilne 61tevilke zadev in okoli610dino, da je sodi610de v navedenih zadevah to7bam ugodilo in zadeve vrnilo v ponovni postopek to7enki, pri zadevah I U 1446/2018, IIIU226/2020 in IIIU263/2020 sicer povzame del njihove obrazlo7eitve, vendar pa v nobenem primeru ne opravi natan0dne in konkretne primerjave sodb glede pravnega in dejanskega stanja in tako ne izka7ee, da bi Upravno sodi610de ob bistveno primerljivem dejanskem in pravnem stanju odlo0dilo druga0de. Vrhovno sodi610de 61e dodaja, da predlagateljica sicer izrecno zatrjuje, da naj bi sodi610de v izpodbijani sodbi brez ustrezne argumentacije odstopilo od stali610, sprejetih v zadevah III U 263/2020 in III U 226/2020, vendar pa iz razlogov izpodbijane sodbe ni izhaja niti, da bi se Upravno sodi610de ukvarjalo s problematiko klasifikacije objektov (in s tem povezane uporabe ustrezne uredbe) oziroma z vpra61anjem morebitnega pove0danja kapacitete priklju0devanja, niti da bi v tej zvezi sprejelo stali610, ki bi odstopalo od izpostavljenih stali610 v citiranih zadevah. Tudi trditev o odstopu od stali610 Vrhovnega sodi610da v zadevah I Up 498/2001 in I Up 857/2004 je le navr7eena brez opravljene natan0dne in konkretne primerjave zadev z obravnavano.
10.Ker predlog ne izpolnjuje predpisanih zahtev, ga je Vrhovno sodi610de zavrglo (61esti odstavek 367.b 0lena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 22. 0lena ZUS-1).
11.Vrhovno sodi610de je odlo0dalo v senatu, navedenem v uvodu tega sklepa. Odlo0ditev je sprejelo soglasno (sedmi odstavek 324. 0lena ZPP).
-------------------------------
Gre za vprašanja: 1. Ali je podana kršitev ustavne pravice do sodnega varstva, če se odločitev različnih sodnikov, ki istočasno sodijo v različnih zadevah, ujema do te mere, da so bistveni deli obrazložitev sodb dobesedno enaki? 2. Ali se beseda "oziroma" v 226. členu ZUreP-2 uporablja kot "in" ali kot "ali"? 3. Ali je pogoj za oprostitev plačila komunalnega prispevka, da se gospodarska javna infrastruktura niti neposredno niti posredno ne priključuje na javno gospodarsko infrastrukturo? 4. Ali je določba 45. člena ZSZ veljavna in ali se uporablja pri odmeri komunalnega prispevka za pristaniško infrastrukturo? 5. Ali se tudi po prenehanju veljavnosti ZPNačrt, pri uporabi Odloka o podlagah za odmero komunalnega prispevka za obstoječo komunalno opremo ter o odmeri in izračunu komunalnega prispevka na območju Mestne občine Koper (Uradni list RS, št. 70/19), ki je bil izdan na podlagi ZPNačrt, uporablja pravni okvir, ki izhaja iz ZPNačrt, vključno z oprostitvami plačila komunalnega prispevka, ki jih je določal ZPNačrt? 6. Ali je pristaniška infrastruktura oproščena plačila komunalnega prispevka? 7. Ali je dopustna odmera komunalnega prispevka za objekte, ki se nahajajo na območju, ki ga ne ureja občinski prostorski načrt, pač pa ga ureja le državni prostorski načrt? 8. Ali je dopustna odmera komunalnega prispevka, čeprav še ni bil sprejet občinski prostorski načrt oziroma niso bila z občinskim prostorskim načrtom določena oskrbna območja? 9. Ali je Odlok o podlagah za odmero komunalnega prispevka za obstoječo komunalno opremo ter o odmeri in izračunu komunalnega prispevka na območju Mestne občine Koper (Uradni list RS, št. 70/19) zakonit, čeprav ne izhaja iz dejanskih stroškov dejanske komunalne opreme na območju A.? 10. Ali je dopustno odmerjati komunalni prispevek za ravnanje z odpadki? 11. Ali se pri odmeri komunalnega prispevka upošteva, da so na območju že zgrajeni objekti, tako da se z novo gradnjo spreminja le obseg priključevanja?