Jedro

Po določbi drugega odstavka 191. člena ZPP mora novi toženec privoliti na razširitev tožbe, ko pravdni postopek že teče. Po 179. členu ZPP pravdni postopek teče od vložitve tožbe. Torej privolitve novega toženca ne more nadomestiti sodišče s sklepom.

Pritožbeno sodišče zato sprejema trditev tožnice, da potrebni stroški pooblaščenca upoštevaje poziv sodišča z dne 12. 7. 2019 in izrecno odklonitev privolitve za vstop v pravdo v vlogi z dne 18. 9. 2019 obsegajo le nagrado v višini 50 točk po 3. točki tar. št. 39 Odvetniške tarife, 2 % materialnih stroškov po tretjem odstavku 11. člena OT in 22 % DDV po drugem odstavku 2. člena OT, kar ob upoštevanju vrednosti točke 0,60 EUR znaša 37,33 EUR.

Izrek

I. Pritožbi se ugodi in se izpodbijani sklep sodišča prve stopnje spremeni tako, da se v izreku tega sklepa naveden znesek 149,33 EUR nadomesti z zneskom 37,33 EUR.

II. Tožeča stranka sama krije svoje stroške pritožbenega postopka.

III. Družba ... sama krije svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z uvodoma navedenim izpodbijanim sklepom odločilo, da je tožeča stranka dolžna v roku 8 dni družbi ...,, povrniti pravdne stroške v višini 149,33 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od prvega dne po izteku navedenega roka za prostovoljno izpolnitev dalje do plačila.

2. Tožeča stranka je s pritožbo izpodbijala sklep sodišča prve stopnje v delu, glede odmere stroškov v višini 112,00 EUR. Navajala je, da sklep sodišča prve stopnje izpodbija iz vseh pritožbenih razlogov iz prvega odstavka 338. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP) in predlaga ugoditev pritožbi tako, da se izpodbijani sklep sodišča prve stopnje spremeni ter se stroške odmeri v skladu z izvedenimi pravnimi pravili in veljavno Odvetniško tarifo ter odloči o povrnitvi stroškov te pritožbe tožeči stranki. Navajala je, da je najprej vložila predlog za izvršbo zoper toženo stranko ...., ki pa je izvršilnemu sklepu ugovarjala, tako da je bil ta razveljavljen ter odstopljen prvostopenjskemu sodišču v pravdni postopek. Tožnica je v skladu s pozivom sodišča dopolnila tožbo ter jo hkrati razširila še na novega toženca, to je na družbo D. d.o.o. (v nadaljevanju: Družba). Družba je z vlogo z dne 17. 9. 2019 nasprotovala razširitvi tožbe in je vstopu v pravdo izrecno nasprotovala ter soglasja za vstop v pravdo ni podala, kar je navedeno v prvem odstavku, oziroma prvem stavku te vloge. V nadaljevanju te vloge pa je podrejeno podala še odgovor na tožbo in se torej podrejeno spustila v vsebinsko argumentiranje zadeve. Sodišče prve stopnje je sledilo nasprotovanju družbe za vstop v pravdo in je s sklepom odločilo, da ne dopusti razširitve tožbe na to družbo kot novega toženca. Z izpodbijanim sklepom pa je odločilo o priglašenih stroških ter družbi priznalo stroške za sestavo prve pripravljalne vloge v višini 200 točk ter materialne stroške in DDV. Odločitev sodišča prve stopnje temelji na zmotno in nepopolno ugotovljenem dejanskem stanju, odločitev je materialnopravno zmotna, poleg tega pa je odločitev v nasprotju z listinami v spisu, kar predstavlja absolutno bistveno kršitev določb pravdnega postopka. Družba je namreč od sodišča prejela poziv na vstop v pravdo in ne poziv na vložitev vsebinskega odgovora na tožbo ali vsebinske pripravljalne vloge. Vstopu v pravdo je izrecno nasprotovala, s tem pa tudi vzpostavila procesno situacijo, ko je bilo njeno argumentirano in vsebinsko izjasnjevanje nepotrebno in odveč. Tega se je očitno zavedala tudi sama, saj se v zadevo vsebinsko spušča podrejeno. Vsebinskega dela vloge ji v tej fazi postopka ni bilo potrebno podati, sodišče ga tudi ni obravnavalo, niti ga sodišču ni bilo potrebno obravnavati za sprejem odločitve, da se razširitev tožbe na novega toženca ne dovoli. V tej fazi postopka stroški sestave vsebinsko obrazložene vloge niso bili potrebni za pravdo v smislu 155. člena ZPP. Tožnica ocenjuje, da je sodišče o stroških napačno odločilo, saj bi lahko družbi priznalo zgolj 50 točk za obrazložen dopis sodišču po tar. št. 39/III, oziroma v enaki višini 50 točk po tar. št. 19/4, in sicer za druge vloge, podane v pravdnem postopku. Nesprejemljivo je stališče, da naj bi bila za odgovor na poziv sodišča, ali novi toženec soglaša z vstopom v pravdo, potrebna obrazložena pripravljalna vloga vrednotena v pravdnem postopku po tarifi 19/I OT. Družba sama že v prvem stavku pojasnjuje, da v pravdo ne vstopa. Od tod naprej je bil vsebinski del vloge nepotreben in ga sodišče kot podrejenega niti ni obravnavalo. Družbi se zato po oceni tožnice za njeno vlogo z dne 17. 9. 2019 lahko priznajo stroški zgolj v višini 50 točk, 2 % administrativnih stroškov v višini 1 točke ter 22 % DDV v višini 6,73 EUR, skupaj 37,33 EUR.

3. Družba je v odgovoru na pritožbo prerekala pritožbene navedbe in predlagala zavrnitev pritožbe. Navajala je, da izpostavlja dejstvo, da bi tožeča lahko vložila tožbo tudi zoper toženo stranko, namesto tega pa je v kasnejši fazi pravdnega postopka razširjala tožbo tudi na drugotoženo (torej Družbo), skladno z določbo 191. člena ZPP. Glede na tretji odstavek tega člena je tožeča stranka več kot očitno vedela, kaj se lahko pripeti in posledično, kdo mora nositi nastale stroške. Drugotožena stranka je prejela poziv sodišča z dne 12. 7. 2019 skupaj z dopolnitvijo tožbe z razširitvijo tožbe na novega toženca s prilogami. Glede na to se v primeru razširitve šteje, da tožena stranka prevzema spis v stanju v trenutku prevzema, zato je zaradi varstva svojih pravic drugotožena stranka podala tudi obrazložen odgovor na prejeta pisanja.

4. Pritožba je utemeljena.

5. Na podlagi podatkov v sodnem spisu je pritožbeno sodišče ugotovilo, da je tožnica kot upnica vložila predlog za izvršbo na podlagi verodostojne listine zoper dolžnika, oziroma sedaj toženca ... (v nadaljevanju: toženec) zaradi izterjave denarne terjatve. Toženčevemu ugovoru zoper sklep o dovolitvi izvršbe je sodišče prve stopnje ugodilo in razveljavilo sklep o dovolitvi izvršbe ter odločilo, da bo o zahtevku ter stroških odločalo v pravdnem postopku. Pojasnilo je, da se bo na podlagi drugega odstavka 62. člena Zakona o izvršbi in zavarovanju (ZIZ) postopek nadaljeval kot pri ugovoru zoper plačilni nalog.

V skladu s citirano določbo ZIZ se predlog za izvršbo na podlagi verodostojne listine, ki je bil podlaga za izdajo razveljavljenega sklepa o izvršbi, obravnava kot tožba v pravdnem postopku. Po določbi drugega odstavka 191. člena ZPP mora novi toženec privoliti na razširitev tožbe, ko pravdni postopek že teče. Po 179. členu ZPP pravdni postopek teče od vložitve tožbe. Torej privolitve novega toženca ne more nadomestiti sodišče s sklepom.

6. Na Družbo naslovljen pisni poziv na vstop v pravdo z dne 12. 7. 2019 (list. št. 100) potrjuje pritožbeno trditev, da je družba prejela poziv na vstop v pravdo. Pisna vloga družbe z dne 18. 9. 2019 (poslane po pošti priporočeno 17. 9. 2019) pa potrjuje pritožbeno trditev, da je družba izrecno nasprotovala vstopu v pravdo kot tožena stranka.

Po mnenju pritožbenega sodišča iz te vloge ne izhaja nikakršen morebiten interes družbe za drugačen status udeležbe v pravdi, tega družba ne zatrjuje niti v odgovoru na pritožbo.

Pritožbeno sodišče je zato presodilo, da je procesno pravno pravilno stališče pritožbe, da je bilo argumentirano vsebinsko izjasnjevanje pozvane nove toženke - Družbe - o zadevi povsem nepotrebno, posledično pa niso bili potrebni stroški za sestavo vsebinsko obrazložene vloge. Vloge v tem delu tudi ni obravnavalo sodišče prve stopnje, niti je ne bo smelo obravnavati, ker Družba ni vstopila v pravdo, zato z vsebino te vloge Družba ni mogla zavarovati nikakršnih svojih pravic, kot razlog za vložitev te vloge neutemeljeno navaja družba v odgovoru na pritožbo.

7. Pritožbeno sodišče zato sprejema trditev tožnice, da potrebni stroški pooblaščenca Družbe upoštevaje poziv sodišča z dne 12. 7. 2019 in izrecno odklonitev privolitve za vstop v pravdo v vlogi z dne 18. 9. 2019 obsegajo le nagrado v višini 50 točk po 3. točki tar. št. 39 Odvetniške tarife (OT, Ur. list. št. 2/2015), 2 % materialnih stroškov po tretjem odstavku 11. člena OT in 22 % DDV po drugem odstavku 2. člena OT, kar ob upoštevanju vrednosti točke 0,60 EUR znaša 37,33 EUR.

8. Sodišče prve stopnje je glede na obrazloženo zmotno uporabilo določbo 155. člena ZPP in določbo tar. št. 19 OT, zato ji je pritožbeno sodišče ugodilo in izpodbijani sklep spremenilo tako, kot izhaja iz izreka tega sklepa (3. točka 365. člena ZPP v zvezi s 366. členom ZPP).

9. Tožnica je s pritožbo sicer uspela, vendar mora kljub temu sama kriti svoje stroške, ki so ji nastali z vložitvijo pritožbe. Pritožbeni stroški tožnice namreč niso odvisni od odločbe o glavni stvari v spornem razmerju med pravdnima strankama v tej pravdi.

10. Ob ugoditvi pritožbi pa je bil odgovor na pritožbo, ki ga je vložila Družba, neuspešen in zato nepotreben in mora tudi Družba sama kriti svoje pritožbene stroške.

11. Odločitev o stroških postopka temelji na določbi drugega odstavka 165. člena ZPP v zvezi s šestim odstavkom 163. člena ZPP in prvim odstavkom 155. člena ZPP.