Jedro

Predlog upnika za odlog izvršbe je potrebno smiselno šteti tudi za predlog za podaljšanje roka za doplačilo predujma, in sicer do zaključka odloga izvršbe, saj bi bilo ob vloženem predlogu za odlog izvršbe vztrajanje pri plačilu predujma neživljenjsko in samo sebi namen. V primeru odloga izvršbe, predlaganega s strani upnika, namreč ostaja odprto vprašanje, ali se bo izvršba sploh nadaljevala, nesmiselno pa bi bilo, da bi predujem ves ta čas ležal na računu sodišča.

Izrek

Pritožbi se ugodi, sklep sodišča prve stopnje v izpodbijanih 2. in 3. točki razveljavi in se zadeva v tem obsegu vrne sodišču prve stopnje v ponovno odločanje.

O upnikovih pritožbenih stroških bo odločeno s končno odločbo.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom v 1. točki združilo izvršilna postopka, ki se vodita pod opr. št. In 98/106 in In 99/31, tako da se bo vodil enotni izvršilni postopek pod opr. št. In 98/106, v 2. točki je predlog upnika za odlog izvršbe z dne 19. 6. 2007 zavrnilo, v 3. točki pa je izvršilni postopek s prodajo nepremičnin dolžnice ustavilo.

Zoper 2. in 3 točko sklepa se je pritožil upnik po pooblaščencu. V svoji pritožbi navaja, da sodišče prve stopnje za svojo odločitev v izpodbijanem delu sklepa ni imelo pravne podlage. Sodišče lahko upnikov predlog za odlog izvršbe zavrne le, če dolžnik temu nasprotuje. Sodišče pa v konkretnem primeru ni zavrnilo upnikovega predloga iz tega razloga, prav tako pa ne more upniku odvzeti pravice do vztrajanja pri uvedenem izvršilnem postopku zgolj iz razloga, ker se sodišču zdi, da postopek traja predlogo. Posledično pa je nepravilna tudi odločitev o ustavitvi postopka. Upnik je predlagal odlog izvršbe, kar pomeni, da se v tem času ne opravljajo nobena izvršilna dejanja. Prav tako ni potrebe po plačilu predujma, saj ga je upnik že plačal, pa še ni bil porabljen. Upnik ima za nadaljevanje izvršbe pravni interes, saj bi bil pravnomočen sklep o izvršbi na podlagi II. odst. 76. čl. Zakona o izvršbi in zavarovanju (ZIZ) z ustavitvijo postopka razveljavljen, kar pa bi za upnika imelo neugodne stroškovne posledice.

Pritožba je utemeljena.

Sodišče prve stopnje je v obrazložitvi izpodbijanega sklepa navedlo, da je bila izvršba že petkrat odložena v skupnem trajanju več kot 4 leta, v tem času pa upnik ni potreboval posredovanja sodišča v smeri oprave niti enega izvršilnega dejanja, kar je v nasprotju s smislom izvršbe, pa tudi institut odloga izvršbe na predlog upnika zagotovo ni namenjen temu, da bi se uporabljal v nedogled. Odlaganje izvršbe za več let se tako izkaže za neekonomično in nesmotrno. Upnik predujma ni plačal, na posledice pa je bil opozorjen, zato je sodišče obe izvršilni zadevi v skladu z 38. čl. ZIZ tudi ustavilo.

Pritožba ima prav, da sodišče prve stopnje ni ravnalo prav, ko je upnikov predlog za odlog izvršbe zavrnilo. V II. odst. 72. čl. ZIZ je določeno, da sodišče zavrne predlog, če se je dolžnik v izvršbi, ki se je že začela, izjavil proti odlogu. V konkretnem primeru pa sodišče druge stopnje ugotavlja, da je sodišče prve stopnje odločilo preuranjeno, saj dolžničinega stališča glede predloga za odlog izvršbe, vloženega s strani upnika, še ni pridobilo. Zaradi zmotne uporabe materialnega prava je bilo dejansko stanje nepopolno ugotovljeno. Glede na navedeno je potrebno pritožbi v tem delu ugoditi, izpodbijani sklep v 2. točki razveljaviti in v tem obsegu zadevo vrniti prvostopenjskemu sodišču v novo odločanje (3. točka 365. čl. v zv. s 355. čl. in 366. čl. Zakona o pravdnem postopku (ZPP) v zv. s 15. čl. ZIZ). V ponovljenem postopku bo sodišče prve stopnje moralo vročiti predlog za odlog izvršbe, po pridobitvi dolžničine izjave oz. po poteku roka za izjavo pa bo nato moralo ponovno odločiti o upnikovem predlogu za odlog izvršbe v skladu s 72. čl. in III. odst. 74. čl. ZIZ. Sodišče druge stopnje še pripominja, da se morebitno kršenje načela hitrosti postopka, ki je v izvršilnem postopku še posebej poudarjeno, in načela poštene uporabe pravic iz 9. čl. ZPP v zv. s 15. čl. ZIZ ne more sankcionirati z zavrnitvijo upnikovega predloga za odlog izvršbe, saj takšne posledice v 11. čl. ZPP v zv. s 15. čl. ZIZ niso predvidene.

Sodišče prve stopnje je ustavilo izvršbo (3. točka izpodbijanega sklepa) z obrazložitvijo, da upnik v roku ni doplačal predujma, kljub temu da je bil na to pravno posledico opozorjen.

Sodišče druge stopnje ugotavlja, da je pritožba utemeljena tudi v tem delu. Sodišče prve stopnje je namreč s sklepom z dne 12. 6. 2007 rok za plačilo predujma podaljšalo za 15 dni od prejema tega sklepa, ki ga je upnik prejel dne 15. 6. 2007, kar pomeni, da je bil zadnji dan roka dne 30. 6. 2007. Upnik pa je še pred potekom tega roka (dne 19. 6. 2007) vložil predlog za odlog izvršbe. Pritožba sicer nima prav v delu, v katerem upnik navaja, da za predujem ni bilo potrebe, saj predujem, ki ga je že plačal, še ni bil porabljen. Razloge za naložitev (dodatnega) predujma za izvedbo cenitve s sodnima cenilcema kmetijske in gradbene stroke je sodišče prve stopnje že obrazložilo v sklepu z dne 22. 5. 2007 (list. št. 63), ki je zaradi izostanka pritožbe že postal pravnomočen, zato te odločitve upnik ne more več izpodbijati. Pritožnik pa po oceni sodišča druge stopnje utemeljeno opozarja, da je predlagal odlog izvršbe, v času, ko je izvršba odložena, pa se izvršilna dejanja ne opravljajo. Sodišče druge stopnje zato ocenjuje, da je sodišče prve stopnje o ustavitvi izvršbe odločilo preuranjeno. Predlog za odlog izvršbe je potrebno smiselno šteti tudi za predlog za podaljšanje roka za doplačilo predujma, in sicer do zaključka odloga izvršbe. Vztrajanje pri plačilu predujma bi bilo neživljenjsko in samo sebi namen. V primeru predloga za odlog izvršbe, vloženega s strani upnika, namreč ostaja odprto vprašanje, ali se bo izvršba sploh nadaljevala, nesmiselno pa bi bilo, da bi predujem ves ta čas ležal na računu sodišča (tako tudi sklep Višjega sodišča v Ljubljani, opr. št. III Cp 1730/2000 z dne 8. 11. 2000). Sodišče prve stopnje je zmotno ugotovilo dejansko stanje, ko je zaključilo, da je rok že potekel, zato je potrebno ugoditi pritožbi tudi v tem delu in razveljaviti tudi 3. točko izpodbijanega sklepa (3. točka 365. čl. v zv. s 355. čl. in 366. čl. ZPP ter v zv. s 15. čl. ZIZ). Po ponovni odločitvi o odlogu izvršbe bo sodišče prve stopnje po potrebi znova presojalo pogoje za ustavitev izvršilnega postopka v zvezi s plačilom predujma.

Odločitev o upnikovih pritožbenih stroških se v skladu s III. odst. 165. čl. ZPP pridrži za končno odločitev.