Jedro

Tožena stranka je pravilno presodila, katere predpostavke odškodninske odgovornosti niso izkazane, s takšno oceno pa ni presegla pooblastila iz 24. člena ZBPP, po katerem mora v postopku dodelitve BPP oceniti, ali ima zadeva verjeten izgled za uspeh in jo je razumno sprožiti in taka presoja ne pomeni posega v meritorno odločanje o zadevi, na katero se dodelitev BPP nanaša.

Izrek

I. Tožba se zavrne.

II. Vsaka stranka trpi svoje stroške postopka.

Obrazložitev

1. Tožena stranka je v ponovljenem postopku odločanja, na podlagi sodbe Upravnega sodišča RS, oddelka v Celju, št. IV U 30/2013 z dne 23. 4. 2013, zavrnila prosilčevo prošnjo za dodelitev brezplačne pravne pomoči (BPP) z dne 11. 9. 2012, kot neutemeljeno. Prosilec je vložil prošnjo za dodelitev BPP zaradi vložitve tožbe zaradi plačila odškodnine, zaradi nepravilnega dela odvetnice A.A. Tožena stranka je pri presoji izpolnjevanja objektivnega pogoja ugotovila, da je zoper odvetnico v teku kazenski postopek pred Okrožnim sodiščem v Celju, št. I K 61321/2011, med drugim zaradi kaznivega dejanje izneverjenja po prvem odstavku 215. člena KZ-1, zaradi kaznivega dejanja ponarejanja listin po prvega odstavku 251. člena KZ-1 ter zaradi kaznivega dejanja goljufije po petem, v zvezi s prvim odstavkom 211. člena KZ-1, vse na škodo prosilca, torej obstaja predpostavka odškodninske odgovornosti odvetnice, kar se tiče protipravnosti njenega dejanja, odgovornosti in obstoja škode v višini 100 EUR in vzročne zveze, saj iz zgornjega omenjenega kazenskega spisa izhaja, da se odvetnici očita tudi kaznivo dejanje goljufije, ker si je na škodo prosilca pridobila 100 EUR protipravne premoženjske koristi. Ker gre za višino škode v višini 100 EUR, tožena stranka ugotavlja, da zadeva v tem delu ne vpliva pomembneje na prosilčev osebni in socialno ekonomski položaj, oziroma za prosilca ni življenjskega pomena, saj gre za znesek neznatne vrednosti, zato iz tega razloga prosilec ne izpolnjuje objektivnega pogoja iz 24. člena ZBPP.

2. V zvezi z ostalo premoženjsko škodo v višini 3.940,27 EUR, v obliki zakonskih zamudnih obresti, je tožena stranka pojasnila, da je plačilo zamudnih obresti stranska dajatev, ki je vezana na osnovno obligacijsko razmerje. Kot izhaja iz uradnih poizvedb tožene stranke pri Okrajnem sodišču v Žalcu, je postopek za povrnitev vlaganj prosilca kot tožnika v nepremičnino, zoper B.B. in C.C., še vedno v teku in še ni zaključen. Vodi se pod opr. št. P 108/2011. Tako še ni ugotovljeno, ali je prosilčeva tožba zaradi povrnitve vlaganj utemeljena. Ker o glavni stvari še ni odločeno, tudi ni znano, ali bodo sploh priznane zamudne obresti, torej v tem delu prosilec ni izkazal nastanka škode, ker še ni znana usoda glavne terjatve, s tem pa tudi niso izkazane zamudne obresti in je tako zadeva v tem delu očitno nerazumna.

3. Tožena stranka je v zvezi z zahtevkom za nepremoženjsko škodo sprejela odločitev, da prosilec tudi te ni uspel izkazati, saj je kot edini dokaz predložil fotokopijo ambulantnega kartona, iz katerega izhaja, da je obiskal zdravnika v letu 2011, vendar ne zaradi težav, ki bi utemeljevale nastanek nepremoženjske škode. Zato je tožena stranka mnenja, da s predložitvijo tega dokaza ni izkazal verjetnega izgleda za uspeh glede odškodninskega zahtevka za povračilo nepremoženjske škode zaradi duševnih bolečin, zaradi kršitve osebnost pravic, zaradi razžalitve dobrega imena in časti ter zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti.

4. Glede na vse navedeno je tožena stranka mnenja, da v zadevi ni izkazan verjetni izgled za uspeh v postopku za izplačilo odškodnine, razen izplačila 100 EUR, kar pa predstavlja neznatni znesek in v tem delu zadeva ne vpliva pomembneje na prosilčev socialno ekonomski položaj, oziroma zanj ni življenjskega pomena. Tožena stranka je zato odločila, da prosilec ni izkazal verjetnega izgleda za uspeh v zvezi z vložitvijo tožbe zoper odvetnico in tako ni podanega objektivnega pogoja za dodelitev BPP, zato je bilo treba prosilčevo prošnjo kot neutemeljeno zavrniti. Ker ni bil podan objektivni pogoj za dodelitev BPP, tožena stranka v nadaljevanju ni presojala izpolnjevanja subjektivnega pogoja za dodelitev BPP.

5. Tožnik oporeka odločitvi tožene stranke in meni, da je v konkretnem primeru izpolnjen objektivni pogoj na podlagi 24. člena ZBPP. Tožena stranka je prejudicirala tožnikov uspeh v odškodninski pravdi, kar je nezakonito in ni v pristojnosti tožene stranke. Morala bi ugotavljati le, ali ima sporna zadeva verjeten izgled za uspeh, ne pa, ali je tožnikov tožbeni zahtevek utemeljen ali ne. Ne bi se smela opreti na vsebino obtožnice zoper A.A. v kazenskem postopku Okrožnega sodišča v Celju, ker kazenska odgovornost oziroma krivda v kazenskem postopku ni enaka, kot odškodninska odgovornost v pravdnem postopku. Prav tako se je tožena stranka neupravičeno spustila v presojo stvari, kjer navaja, da tožnik ni uspel izkazati nepremoženjske škode ter da ni dokazana vzročna zveza med ravnanjem odvetnice in nastalo škodo. Gre za preuranjene zaključke, saj se bo obstoj tožnikove zatrjevane nepremoženjske škode ter vzročne zveze ugotavljal šele v pravdnem postopku, svoje mnenje pa bo podal tudi izvedenec klinični psiholog. V tožbi natančno pojasnjuje nastanek in obseg nepremoženjske škode. Prav tako je tožniku zaradi protipravnih dejanj odvetnice nastala premoženjska škoda iz naslova zakonskih zamudnih obresti od zneska 20.000 EUR, v obdobju od 26. 4. 2009 do 23. 6. 2011, v višini 3.940,27 EUR. Tožba zaradi povrnitve vlaganj v nepremično na naslovu Liboje 53a, v višini 20.000 EUR, je bila namesto 26. 4. 2009 vložena namreč šele 23. 6. 2011. Prav tako je plačal akontacijo 100 EUR.

6. Glede pravne podlage v zvezi z zahtevano odškodnino v sporni zadevi iz naslova nepremoženjske škode pa pojasnjuje, da ima celotna vtoževana odškodnina iz naslova nepremoženjske škode pravno podlago na 79. členu Obligacijskega zakonika (v nadaljevanju OZ), gre torej v celoti za pravno priznano škodo. Povrnitev premoženjske škode v sporni zadevi tožnik zahteva na podlagi 168. člena OZ, v povezavi s 132. členom OZ. Podlaga za odškodninsko odgovornost odvetnice je 131. člen OZ, v povezavi 135. členom OZ. Vse navedeno je tožnik že pojasnil v dopisu z dne 12. 6. 2013, ki ga je posredoval toženi stranki na podlagi njenega dopisa z dne 6. 6. 2013, ko ga je pozvala k dopolnitvi prošnje za dodelitev BPP. Tožena stranka še dodaja, da sporni pravdni postopek proti A.A. ne teče zaradi plačila odškodnine v višini 25.100 EUR, kakor napačno navaja tožena stranka v izpodbijani odločbi, ampak znaša tožbeni zahtevek 18.440,27 EUR.

7. Sodišču predlaga, da izpodbijano odločbo odpravi in jo spremeni tako, da se tožnikov prošnji za dodelitev BPP ugodi in se mu odobri BPP v obliki pravnega svetovanja in zastopanja v pravdnem postopku pred sodiščem na prvi stopnji, zaradi uveljavljanja odškodninskega zahtevka proti A.A. ter toženi stranki hkrati naloži, da tožeči stranki povrne vse stroške, ki so nastali v zvezi s to tožbo, oziroma podredno, da izpodbijano odločbo BPP odpravi in jo vrne v ponovno odločanje pristojnemu organu BPP. Predlaga tudi, da ga sodišče oprosti plačila sodnih taks.

8. Tožena stranka je sodišču poslala upravne spise. Odgovora na tožbo ni posredovala.

K I. točki izreka:

9. Tožba ni utemeljena.

10. Po presoji sodišča je izpodbijana odločitev pravilna in zakonita. Razlogi, ki jih navaja tožena stranka v obrazložitvi izpodbijane odločbe so pravilni in imajo podlago v podatkih spisa ter v določbi 24. člena ZBPP in jih sodišče v izog ponavljanju ne navaja ponovno. Ta določba vsebuje objektivne pogoje, ki morajo biti izpolnjeni zato, da se prošnji za dodelitev BPP ugodi. Po tej določbi se pri presoji dodelitve BPP kot pogoj upoštevajo okoliščine in dejstva o zadevi, v zvezi s katero prosilec vlaga prošnjo za dodelitev te pomoči, med drugim tudi, da zadeva ni očitno nerazumna (1. alinea prvega odstavka 24. člena ZBPP) in da ima verjeten izgled za uspeh in da jo je razumno sprožati (4. alinea prvega odstavka 24. člena ZBPP).

11. V konkretnem primeru je tožena stranka presojala, ali ima zadeva, v zvezi s katero je tožnik vložil prošnjo za BPP, verjeten izgled za uspeh in ali je zato postopek pred sodiščem razumno začeti. Pri tem je po presoji sodišča tožena stranka pravilno uporabila določbe Zakona o splošnem upravnem postopku (v nadaljevanju ZUP), ki se na podlagi drugega odstavka 32. člena ZBPP uporablja v postopkih odločanja o BPP in zato, da bi ugotovila materialno resnico (8. člen ZUP), pridobila vse podatke in ugotovila vsa, za odločitev v tej zadevi relevantna dejstva. Tako je v postopku pred odločitvijo pridobila podatke iz spisa I K 61321/2011 ter podatke iz spisa P 108/2011. Da je tožena stranka zavezana pridobiti vse za odločitev relevantne podatke, zahteva tudi določba 33. člena ZBPP, ki ji nalaga, da v postopku odločanja o BPP zbere podatke o prosilcu oziroma upravičencu oziroma nasprotni stranki ter druge podatke iz tretjega odstavka 32. člena ZBPP, torej tudi podatke o zadevi (četrta alineja tretjega odstavka 32. člena ZBPP). Iz navedenih določb ZUP in ZBPP tako jasno izhaja, da si organ za BPP v postopku odločanja o odobritvi BPP, lahko pridobi tudi podatke o zadevi, na katero se prošnja nanaša. Po presoji sodišča so bili tako v spornem postopku, pridobljeni vsi za odločitev relevantni podatki, tudi spis I K 61321/2011, tožena stranka pa je pojasnila, kako je te podatke uporabila. Iz navedenega razloga sodišče zavrača tožbeni ugovor, da tožena stranka ne bi smela uporabiti podatkov iz obtožnice, ker gre za odgovornost, ki ni enaka odškodninski odgovornosti.

12. Tožnik je za dodelitev BPP zaprosil v zvezi z odškodninsko tožbo, ki naj bi jo zaradi nepravilnega dela vložil zoper odvetnico A.A., zoper katero zaradi tega že teče kazenski postopek. Tožena stranka je v tem postopku, v okviru določbe 4. alinee prvega odstavka 24. člena ZBPP, pravilno ugotavljala, ali so izpolnjeni vsi pogoji za odškodninsko odgovornost: protipravno ravnanje in odgovornost povzročitelja, obstoj škode in vzročne zveze med protipravnim ravnanjem in nastankom škode. Oškodovanec je namreč pri uveljavljanju odškodnine lahko uspešen le, če so izpolnjeni vsi prej navedeni pogoji. Tožena stranka je zelo obširno in izčrpno ocenila oziroma presodila zbrane podatke ter jih subsumirala pod zakonske določbe OZ. Tako je obrazložila, katere predpostavke odškodninske odgovornosti niso izkazane, s takšno oceno pa ni presegla pooblastila iz 24. člena ZBPP, po katerem mora v postopku dodelitve BPP oceniti, ali ima zadeva verjeten izgled za uspeh in jo je razumno sprožiti in taka presoja ne pomeni posega v meritorno odločanje o zadevi, na katero se dodelitev BPP nanaša. 13. Ker je glede na navedeno izpodbijana odločba pravilna in zakonita, tožbeni ugovori pa neutemeljeni, je sodišče tožbo na podlagi prvega odstavka 63. člena ZUS-1, kot neutemeljeno zavrnilo.

K II. točki izreka:

14. Odločitev o stroških temelji na določbah četrtega odstavka 25. člena ZUS-1.