Jedro

Tožniku pred izdajo izpodbijane odločbe ni bila dana možnost, da se izjasni o dejstvih in okoliščinah, ki jih je tožena stranka ugotovila po uradni dolžnosti in so bistvenega pomena za odločitev. Tožnik se je o njih lahko izjasnil šele v upravnem sporu, ki pa je namenjen presoji zakonitosti upravnega odločanja. Iz podatkov spisa in izpodbijane odločbe namreč izhaja, da je tožena stranka po prejemu prošnje tožnika pridobila potrebne podatke iz obstoječih zbirk podatkov z vpogledom vanje ter na njihovi podlagi odločila o prošnji. V obravnavani zadevi je torej tožena stranka odločila v skrajšanem ugotovitvenem postopku, čeprav pogoji za njegovo vodenje, niso bili izpolnjeni. Tožena stranka bi morala tožniku omogočiti, da poda izjavo o ugotovljeni vrednosti nepremičnin, ki so vplivale na zavrnitev njegove prošnje za dodelitev brezplačne pravne pomoči oziroma mu omogočiti dokazovanje drugačne vrednosti tega premoženja in uporabnosti površine.

Izrek

Tožbi se ugodi, odločba Organa za brezplačno pravno pomoč Okrožnega sodišča v Mariboru, št. Bpp 1680/2019 z dne 10. 12. 2019, se odpravi in se zadeva vrne istemu organu v ponovni postopek.

Obrazložitev

1. Z izpodbijano odločbo je tožena stranka zavrnila prošnjo tožnika za dodelitev brezplačne pravne pomoči (v nadaljevanju BPP). Iz izpodbijane odločbe izhaja, da je tožena stranka najprej ugotavljala finančni položaj tožnika in ugotovila na podlagi listin in poizvedb po uradni dolžnosti, da je tožnikova žena A.A. lastnica dela stavbe, ki v naravi predstavlja stanovanjsko stavbo in katere vrednost znaša po podatkih GURS 124.742,19 EUR ter parcele, ki v naravi predstavlja pozidano zemljišče, na katerem stoji stanovanjska stavba in katere vrednost o podatkih GURS znaša 7.218,20 EUR. Uporabna površina navedene stanovanjske stavbe, v kateri prosilec prebiva s svojo družino in ima prijavljeno stalno prebivališče, znaša 253 m2. Ker ima tožnikova žena premoženje, ki se upošteva po Zakonu o uveljavljanju pravic iz javnih sredstev (v nadaljevanju ZUPJS) in glede meril, ki se upoštevajo pri odločanju o dodelitvi BPP v skladu s 5. členom Zakona o socialno varstveno prejemkih (ZSVarPre) glede na 1. točko 18. člena ZUPJS, se kot premoženje ne šteje stanovanje, v katerem oseba dejansko prebiva in ima prijavljeno stalno prebivališče, katera vrednost ne presega ali dosega višino 120.000,00 EUR. Glede na navedeno je tožena stranka ugotovila, da tožnik ne izpolnjuje finančnega pogoja za dodelitev BPP, saj nepremično premoženje tožnikove žene presega vrednost 120.000,00 EUR.

2. Tožnik je vložil tožbo v upravnem sporu, v kateri navaja, da je tožena stranka napačno uporabila določilo 17. in 18. člena ZUPJS. Tožnik se ne more strinjati z ugotovitvijo sodišča, da se kot materialno stanje upošteva uporabna površina 253 m2, saj na naslovu ... živita in sta prijavljena s stalnim prebivališčem oče žene in njena sestra. Oba omenjena živita v svoji samostojni stanovanjski enoti, ekvivalentu uporabne površine družine tožnika. Tako površina za štiričlansko družino tožnika dejansko predstavlja le 1/3 uporabne površine nepremičnine, saj ostali del predstavlja uporabno površino očeta in sestre žene. Tako tožnik prebiva z družino v eni etaži, kar predstavlja le 1/3 uporabne površine. Predlaga, da sodišče njegovi tožbi ugodi in odločbo BPP odpravi.

3. Tožena stranka odgovora na tožbo ni podala, je pa sodišču predložila upravne spise.

4. Tožba je utemeljena.

5. V obravnavani zadevi je predmet presoje odločitev tožene stranke, s katero je le-ta tožnikovo prošnjo, da se mu dodeli BPP, kot neutemeljeno zavrnila.

6. Po določbah ZBPP se BPP dodeli, če prosilec izpolnjuje s tem zakonom določene pogoje. Navedeni pogoji se nanašajo na finančni položaj stranke (subjektivni pogoj) ter na zadevo, za katero prosi za BPP (objektivni pogoj). Oba pogoja morata biti izpolnjena kumulativno. Glede finančnega pogoja 13. člen ZBPP določa, da je do BPP upravičena oseba, ki glede na svoj materialni položaj in glede na materialni položaj svoje družine, brez škode za svoje socialno stanje in socialno stanje svoje družine, ne bi zmogla stroškov sodnega postopka oziroma stroškov nudenja pravne pomoči. V zvezi z objektivnim pogojem pa 24. člen ZBPP določa, da se pri presoji dodelitve BPP kot pogoji upoštevajo okoliščine in dejstva o zadevi, v zvezi s katero prosilec vlaga prošnjo za dodelitev BPP, predvsem da zadeva ni očitno nerazumna oziroma, da ima prosilec v zadevi verjetne izglede za uspeh, tako da je razumno začeti postopek oziroma se ga udeleževati ali vlagati v postopku pravna sredstva oziroma nanje odgovarjati in je zadeva pomembna za prosilčev osebni in socialno-ekonomski položaj oziroma je pričakovani izid zadeve za prosilca ali njegovo družino življenjskega pomena. V tretjem odstavku navedene določbe je določeno, da se šteje, da je zadeva očitno nerazumna, če je pričakovanje ali zahtevek prosilca v očitnem nesorazmerju z dejanskim stanjem stvari, če je očitno, da stranka zlorablja možnost BPP za zadevo, za katero ne bi uporabila pravnih storitev, tudi če bi ji njen materialni položaj to omogočal, ali če je pričakovanje ali zahteva prosilca očitno v nasprotju z izidom v zadevah s podobnim dejanskim stanjem in pravno podlago, ali če je pričakovanje ali zahteva osebe v očitnem nasprotju z načeli pravičnosti in morale.

7. Sodišče ugotavlja, da je tožena stranka temeljila svojo odločitev na podlagi listin in po uradni dolžnosti opravljenih poizvedb, in sicer da je tožnikova žena lastnica nepremičnin v vrednosti po podatkih GURS-a v višini 124.7452,19 EUR in 7.218,20 EUR. Ugotovila je, da del nepremičnine predstavlja stanovanjsko stavbo, v kateri tožnik prebiva s svojo družino (štiri člansko) in znaša uporabna površina 253 m2. 8. Pri tem tožniku v obravnavanem primeru pred izdajo izpodbijane odločbe ni bila dana možnost, da se izjasni o dejstvih in okoliščinah, ki jih je tožena stranka ugotovila po uradni dolžnosti in so bistvenega pomena za odločitev. Tožnik se je o njih lahko izjasnil šele v upravnem sporu, ki pa je namenjen presoji zakonitosti upravnega odločanja. Iz podatkov spisa in izpodbijane odločbe namreč izhaja, da je tožena stranka po prejemu prošnje tožnika pridobila potrebne podatke iz obstoječih zbirk podatkov z vpogledom vanje ter na njihovi podlagi odločila o prošnji. V obravnavani zadevi je torej tožena stranka odločila v skrajšanem ugotovitvenem postopku, čeprav pogoji za njegovo vodenje kot to določa 144. člen Zakona o splošnem upravnem postopku (v nadaljevanju ZUP) niso bili izpolnjeni. Tožena stranka bi morala tožniku omogočiti, da poda izjavo o ugotovljeni vrednosti nepremičnin (stanovanjske stavbe in parcele), ki so vplivale na zavrnitev njegove prošnje za dodelitev BPP oziroma mu omogočiti dokazovanje drugačne vrednosti tega premoženja in uporabnosti površine. Tožniku s tem tudi ni bila dana možnost dokazovanja pravno relevantnih okoliščin iz drugega odstavka 17. člena ZUPJS, ki določa, da se pri ugotavljanju velikosti primernega stanovanja upošteva tudi število oseb, ki imajo na naslovu tega stanovanja stalno prebivališče in na tem naslovu tudi dejansko prebivajo.

9. Sodišče se iz dokazne ocene tožene stranke tako ne more prepričati, da je bilo v konkretnem primeru pravilno uporabljeno materialno pravo, torej določba drugega odstavka 17. člena v zvezi s 18. členom ZUPJS. Tožena stranka bi morala namreč v skladu s temi določbami z bistveno večjo stopnjo zanesljivosti in prepričljivosti ugotoviti okoliščine o velikosti primernega stanovanje in s tem v zvezi o vrednosti stanovanja, ki ga uporablja tožnik in njegova družina.

10. V tem smislu se bo morala tožena stranka v ponovljenem postopku opredeliti do tožbenega argumenta tožnika, da tožnik in njegova družina prebiva v etaži, kar predstavlja tretjino uporabne površine. Iz listin upravnega spisa namreč izhaja, da je na nepremičnini parcela 2554/3 k.o. ..., vknjižena služnost stanovanja.

11. Sodišče je ugotovilo, da bi omenjena procesna kršitev lahko vplivala na zakonitost in pravilnost odločitve (2. točka prvega odstavka 27. člena Zakona o upravnem sporu, v nadaljevanju ZUS-1). Ker tožena stranka tožniku ni dala možnosti, da se izjavi o pravno relevantnih dejstvih, je posledično tudi dejansko stanje o pomembnih okoliščinah v zvezi s tožnikovim premoženjem ostalo nepopolno ugotovljeno (3. točka prvega odstavka 27. člena ZUS-1).

12. Glede na vse navedeno je sodišče na podlagi 3. in 4. točke prvega odstavka 64. člena ZUS-1 tožbi ugodilo, izpodbijano odločbo odpravilo ter zadevo v smislu tretjega in četrtega odstavka 64. člena ZUS-1 vrnilo toženi stranki v ponovni postopek, v katerem naj ta skladno s stališčem sodišča, ki zadeva postopek in pravilno uporabo materialnega prava, o zadevi ponovno odloči (četrti odstavek 64. člena ZUS-1).

13. Sodišče je odločilo na nejavni seji na podlagi 1. alinee drugega odstavka 59. člena ZUS-1, saj je bilo že podlagi tožbe in izpodbijane odločbe ter upravnih spisov očitno, da je potrebno tožbi ugoditi in izpodbijano odločbo odpraviti na podlagi prvega odstavka 64. člena ZUS-1.