Jedro

Pravni predpisi davčnemu organu, ki opravlja izvršbo, ne dajejo pooblastila preverjati pravilnosti potrdila o izvršljivosti.

Izrek

Tožba se zavrne.

Obrazložitev

Z izpodbijanim sklepom je Davčni urad Ptuj zoper tožnika uvedel davčno izvršbo zaradi neplačane globe na podlagi plačilnega naloga št. 0000081381310 z dne 22. 1. 2007, ki je postal izvršljiv dne 8. 2. 2007. Navedeni sklep je potrdila tudi tožena stranka z odločbo št. DT-499-30-651/2008 z dne 18. 3. 2009 s tem, da je spremenila datum izvršljivosti izvršilnega naslova, ki se pravilno glasi 17. 3. 2008. V obrazložitvi svoje odločbe tožena stranka navaja, da če davčni organ na podlagi zakona izterjuje druge denarne nedavčne obveznosti, je izvršilni naslov odločba, sklep ali plačilni nalog s potrdilom o izvršljivosti, ki ga izda organ, pristojen za odmero te obveznosti. Plačilni nalog je bil v obravnavanem primeru s strani predlagatelja izvršbe opremljen s potrdilom o pravnomočnosti in izvršljivosti, iz katerega je razvidno, da je postal pravnomočen dne 14. 2. 2008 in izvršljiv dne 17. 3. 2008. Ker tožnik navedenega zneska dolga ni plačal, ga je predlagatelj izvršbe poslal v izterjavo davčnemu organu, ki je izdal izpodbijani sklep o uvedbi davčne izvršbe. V postopku je bilo ugotovljeno, da je izvršilni naslov (plačilni nalog) s strani predlagatelja opremljen s potrdilom o izvršljivosti, tako da za začetek obravnavane izvršbe obstaja veljaven izvršilni naslov. Potrdilo o izvršljivosti predstavlja potrdilo v smislu 179. člena ZUP, zato se navedena okoliščina šteje za dokazano. V izvršilnem postopku pa ni mogoče izpodbijati samega izvršilnega naslova.

Tožnik v tožbi navaja, da se ne strinja z izpodbijanim sklepom in odločbo tožene stranke. Ker nima denarja, je dne 7. 2. 2008 sodišču predlagal, da mu plačilo globe nadomesti z opravo določenih del, kar omogoča Zakon o prekrških. Ker do sedaj še ni dobil odgovora, bi moral organ ustaviti izvršbo denarnih sredstev. Je slabega zdravstvenega stanja in živi od denarne socialne pomoči. Sodišče je štelo, da tožnik smiselno predlaga odpravo izpodbijanega sklepa.

Tožena stranka v odgovoru na tožbo vztraja pri razlogih, navedenih v njeni odločbi, in predlaga, da sodišče tožbo zavrne.

Tožba ni utemeljena.

V obravnavanem primeru gre za davčno izvršbo neplačane globe na podlagi pravnomočnega in izvršljivega plačilnega naloga prekrškovnega organa z dne 22. 1. 2007 in stroškov davčne izvršbe. Po določbi 146. člena Zakona o davčnem postopku (Ur. list RS, št. 117/2006, ZDavP-2) je v primerih, kadar se na podlagi zakonskega pooblastila opravlja izvršba drugih denarnih nedavčnih obveznosti, izvršilni naslov odločba, sklep ali plačilni nalog s potrdilom o izvršljivosti, ki ga je izdal organ, pristojen za odmero te obveznosti (predlagatelj izvršbe).

Iz podatkov predloženega upravnega spisa je razvidno, da je za začetek predmetne izvršbe obstajal veljaven izvršilni naslov (plačilni nalog, ki je bil s strani predlagatelja izvršbe opremljen s potrdilom o izvršljivosti z dne 17. 3. 2008), izpodbijani prvostopni sklep pa je vseboval tudi vse predpisane sestavine iz 151. člena ZDavP-2. Tožena stranka je tožniku tudi pravilno pojasnila, da niti ZDavP-2 niti druge zakonske določbe za primer kot je naveden, davčnemu organu ne dajejo pristojnosti, da bi preverjal, ali je potrdilo oz. klavzula izvršljivosti pravilna. To je dolžnost organa, ki je izvršilni naslov s potrdilom o njegovi izvršljivosti izdal. Prav tako po določbi 157. člena ZDavP-2 s pritožbo zoper sklep o izvršbi ni mogoče izpodbijati samega izvršilnega naslova, to je plačilnega naloga.

Na drugačno odločitev sodišča tudi ne more vplivati tožnikov tožbeni ugovor, da je zaprosil, da se plačilo globe nadomesti z opravo določene naloge v splošno korist, saj o tem odloča sodišče v zvezi s prisilitvijo storilca, da plača globo (ob nadomestitvi uklonilnega zapora), ni pa to stvar postopka prisilne izterjave na podlagi plačilnega naloga (v takšnem primeru Zakon o prekrških niti ne dopušča uklonilnega zapora). Prav tako je davčni organ v sklepu o izvršbi upošteval omejitve, ki jih ZDavP-2 določa glede denarne socialne pomoči (člen 159). Po navedeni določbi so ti prejemki izvzeti iz izvršbe.

Po vsem navedenem je sodišče po ugotovitvi, da je izpodbijana odločitev pravilna in zakonita, tožbo na podlagi prvega odstavka 63. člena Zakona o upravnem sporu (Ur. list RS, št. 105/2006, 62/2010, ZUS-1) kot neutemeljeno zavrnilo.