Jedro

Prosilka je v prošnji za odobritev brezplačne pravne pomoči le zelo pavšalno navajala zakonske razloge, zaradi katerih želi vložiti revizijo, zato se sodišče strinja z ugotovitvijo organa za brezplačno pravno pomoč, da na ta način ni izkazala, da ima zadeva verjeten izgled za uspeh.

Izrek

Tožba se zavrne.

Obrazložitev

Z izpodbijano odločbo je tožena stranka zavrnila prošnjo tožeče stranke za odobritev brezplačne pravne pomoči za vložitev revizije zoper sodbo Višjega sodišča v Mariboru, št. I Cp 961/2011 z dne 29. 11. 2011. S to sodbo je bila potrjena odločitev Okrožnega sodišča v Murski Soboti, št. P 368/2010 z dne 7. 4. 2011, s katero je sodišče zavrnilo tožnikovo tožbo na ničnost pogodbe o leasingu. Sodišči sta namreč ugotovili, da pogodba ni nična. Iz obrazložitve v tem upravnem sporu izpodbijane odločbe izhaja, da se pri odločanju o prošnji za brezplačno pravno pomoč upošteva tudi 24. člen Zakona o brezplačni pravni pomoči (v nadaljevanju ZBPP), po katerem se kot pogoji za odobritev brezplačne pravne pomoči upoštevajo tudi okoliščine in dejstva o zadevi, v zvezi s katero prosilec vlaga prošnjo za odobritev brezplačne pravne pomoči med katerimi je tudi, da zadeva ni očitno nerazumna oziroma, da ima prosilec v zadevi verjetne izglede za uspeh, tako da je razumno začeti postopek oziroma se ga udeleževati ali vlagati v postopku pravna sredstva oziroma nanje odgovarjati. Organ za brezplačno pravno pomoč je ugotovil, da v konkretnem primeru pogoj po 1. alinei prvega odstavka 24. člena ZBPP ni izpolnjen. Tožnik je v prošnji za dodelitev brezplačne pravne pomoči navedel le, da prosi za dodelitev brezplačne pravne pomoči za vložitev revizije zoper zgoraj navedeno sodbo Višjega sodišča v Mariboru. Zato je bil z dopisom z dne 16. 1. 2012 pozvan, da svojo prošnjo dopolni tako, da natančno pojasni, iz katerih razlogov želi vložiti revizijo. Tožnik je svojo vlogo dopolnil tako, da je sporočil, da namerava revizijo vložiti zaradi bistvene kršitve določb pravdnega postopka in zaradi napačne uporabe materialnega prava. Na osnovi tega organ za brezplačno pravno pomoč ni mogel ugotoviti ali so dejansko podani pogoji za vložitev revizije, zato je tožnika z dopisom z dne 20. 1. 2012 ponovno pozval, naj svojo prošnjo dopolni tako, da natančno pojasni navedene razloge za revizijo. Tožnik je nato prošnjo dopolnil zgolj z navedbami, da namerava revizijo vložiti iz dveh razlogov in sicer zaradi bistvene kršitve določb pravdnega postopka in zaradi napačne uporabe materialnega prava. Ker tožnik kljub dvakratnemu pozivu, naj pojasni oziroma navede razloge, zaradi katerih želi vložiti revizijo, tega ni storil, ampak je zgolj navajal zakonske razloge za vložitev revizije, organ za brezplačno pravno pomoč ugotavlja, da je verjetnost, da bi tožnik uspel z revizijo manjša, kot da ne bi uspel. Tožnik namreč zgolj pavšalno navaja, da so bile kršene procesne določbe in da materialno pravo ni bilo pravilno uporabljeno, ne navaja pa konkretnih kršitev zaradi česar organ za brezplačno pravno pomoč zaključuje, da tožnikova zadeva nima verjetnega izgleda za uspeh, zato ne bi bilo utemeljeno in razumno odobriti zaprošene brezplačne pravne pomoči. Tožena stranka na tožbo ni odgovorila, je pa poslala predmetni spis.

Tožba ni utemeljena.

Po presoji sodišča je izpodbijani upravni akt pravilen in na zakonu utemeljen iz razlogov, ki so navedeni v izpodbijani odločbi in se sodišče nanje v tej sodbi sklicuje (drugi odstavek 71. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1). Zato je sodišče tožbo kot neutemeljeno zavrnilo (prvi odstavek 63. člena ZUS-1), k tožbenim navedbam pa še dodaja: Pogoje za odobritev brezplačne pravne pomoči določa ZBPP, ki v tretjem odstavku 11. člena pravi, da se pri odločanju o prošnji za dodelitev brezplačne pravne pomoči ugotavljajo finančni položaj prosilca in drugi pogoji določeni z zakonom. Organ za brezplačno pravno pomoč torej ne ugotavlja samo finančnega položaja prosilca, ampak mu zakon nalaga, da ugotovi tudi obstoj drugih pogojev, določenih z zakonom. Druge pogoje, to je okoliščine in dejstva o zadevi, ki se upoštevajo pri dodelitvi brezplačne pravne pomoči, določa 24. člen ZBPP. Ta pravi, da se pri presoji dodelitve brezplačne pravne pomoči kot pogoji upoštevajo okoliščine in dejstva o zadevi, v zvezi s katero prosilec vlaga prošnjo za odobritev brezplačne pravne pomoči, med ostalim tudi, da zadeva ni očitno nerazumna oziroma da ima prosilec v zadevi verjeten izgled za uspeh, tako da je razumno začeti postopek oziroma se ga udeleževati, ali vlagati v postopku pravna sredstva oziroma nanje odgovarjati. Šteje se, da je zadeva očitno nerazumna, če je pričakovanje ali zahtevek prosilca v očitnem nesorazmerju z dejanskim stanjem stvari, če je očitno, da stranka zlorablja možnost brezplačne pravne pomoči za zadevo, za katero ne bi uporabila pravnih sredstev, tudi če bi ji njen finančni položaj to omogočal, ali če je pričakovanje ali zahteva prosilca očitno v nasprotju z izidom v zadevah s podobnim dejanskim stanjem in pravno podlago, ali če je pričakovanje ali zahteva v očitnem nasprotju z načeli pravičnosti in morale.

Po presoji sodišča je tožena stranka zgoraj navedeno določila pravilno upoštevala in ugotovila, da tožnikova prošnja za dodelitev brezplačne pravne pomoči ni utemeljena, saj tožnik nima verjetnega izgleda za uspeh. Revizijo je mogoče vložiti iz razlogov, določenih v 370. členu ZPP pod pogoji iz 367. členu ZPP. Tožeča stranka je v prošnji za odobritev brezplačne pravne pomoči le zelo pavšalno navajala zakonske razloge, zaradi katerih želi vložiti revizijo, zato se sodišče strinja z ugotovitvijo organa za brezplačno pravno pomoč, da na ta način ni izkazala, da ima zadeva verjeten izgled za uspeh.

Izpodbijani upravni akt je torej tudi po presoji sodišča pravilen in na zakonu utemeljen, zato je sodišče tožbo kot neutemeljeno zavrnilo na podlagi prvega odstavka 63. člena ZUS-1.