Jedro

Privolitev v pravdo mora biti jasna.

Izrek

I. Pritožba se zavrne kot neutemeljena in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

II. Stroški pritožbenega postopka so nadaljnji pravdni stroški.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je zavrnilo predlog tožeče stranke za razširitev tožbe na novo toženo stranko, to je občina A. 2. Proti temu sklepu vlaga pritožbo tožeča stranka iz vseh pritožbenih razlogov. Občina se je aktivno spustila v obravnavanje zadeve, kar izhaja iz prve pripravljalne vloge tožene stranke z dne 31. 5. 2021, ki sta jo skupaj poslali Krajevna skupnost B. in Občina A., obe zastopa isti pooblaščenec in vloga je žigosana in podpisana s strani pooblaščenca odvetniške družbe. Sicer zastopa občino ta odvetniška družba tudi v drugih zadevah, P 22/2021, kjer teče negatorna tožba. Zato naj pritožbeno sodišče pribavi ta pravdni spis in to vpogleda. Zato ne drži navedba sodišča, da ni prejelo privolitve Občine A. po 191. členu ZPP. S to pripravljalno vlogo se je Občina A. spustila v obravnavanje in s tem soglašala. Gre za napačno uporabo določbe 191. člena ZPP. Po pritožbenem roku je tožeča stranka podala dopolnitev pritožbe. Tožena stranka je priznala, da se je spustila v obravnavanje. Že zaradi načela ekonomičnosti je treba dopustiti, da se pravda razširi tudi na novo toženo stranko. Sicer je znano, da je v pošti, ko gre za en list, težo manj kot 5 g. V dokazilu drugotožene stranke pa izhaja, da je bila teža v pošti višja.

3. Na vročeno pritožbo je odgovorila Krajevna skupnost B. in predlaga zavrnitev. Občina A. se ni aktivno spustila v obravnavanje zadeve. Res je na pripravljalni vlogi zapisana. Vendar je Občina A. po pooblaščencu poslala odgovor sodišču znotraj 15-dnevnega roka in sicer 1. 6. 2021, da ne privoli v razširitev tožbe zoper njo. Prilaga izpis iz poštne knjige.

4. V nadaljevanju postopka je sodišče prve stopnje pozvalo Odvetniško družbo C. o. p., d. o. o., da naj opravijo poizvedbe pri pošti, kako in kam so vročili pisanje. Sodišče je sporočilo, da v sprejemni pisarni te vloge ni bilo.

5. Nato je odvetniška družba poslala sodišču poizvednico Pošte Slovenije št. 2021/398439 z dne 21. 10. 2021. Iz poizvednice izhaja, da je ta odvetniška družba 1. 6. 2021 s priporočeno pošiljko RA 605610226SI poslala vlogo na Okrajno sodišče v Radovljico, in sicer vloga za sodišče s prilogami, odgovor na razširitev tožbe (list. št. 75).

6. Pritožba ni utemeljena.

7. Sodišče prve stopnje je ravnalo pravilno, ko je za razširitev tožbe na novo toženo stranko, to je Občino A., le to pozvalo, da se izjavi, ali privoli v razširitev tožbe po 191. členu ZPP. Pozvalo jo je, naj to sporoči v roku 15 dni (list. št. 40). To vlogo je občina prejela 18. 5. 2021. 8. Dne 2. 6. 2021 je prispela vloga Odvetniške družbe C. kot prva pripravljalna vloga prvotožene stranke (list. št. 41). V tej pripravljalni vlogi je označena prvotožena stranka in podpis na koncu je KS B. Res je v pripravljalni vlogi kot drugotožena stranka označena Občina A. in piše, da obe stranki zastopa ista odvetniška pisarna. Vendar k tej pripravljalni vlogi ni bilo pooblastila za Občino A. Te pripravljalne vloge sodišče prve stopnje ni moglo šteti kot soglasje Občine A., da vstopa v pravdo. Iz pripravljalne vloge je moč razbrati, kaj prvotožena stranka meni o pripravljalni vlogi tožnice. Nikjer ni mogoče najti soglasja Občine A., da bi vstopila v pravdo. Če bi Občina A. vstopila v pravdo oziroma privolila v razširitev tožbe, bi to moralo biti zapisano. Tako pa je sodišče prve stopnje pravilno štelo, da Občina A. ni dala privolitve v pravdo1. Privolitev v pravdo mora biti jasna. Zakaj je odvetniška družba, ki tedaj za to pravdo ni imela pooblastila Občine A., v uvodu pripravljalne vloge zapisala tudi, da gre za drugotoženo stranko Občino A., ni moč razbrati in tudi ni pravnorelevantno.

9. Tudi nadaljevanje postopka je pokazalo, da je Odvetniška družba C. o. p., d. o. o., 1. 6. 2021 vložila vlogo za Občino A. na sodišče s prilogami in odgovor na razširitev tožbe. Iz priloženega pisanja izhaja, da Občina A. ne privoli v razširitev tožbe zoper njo (priloga B10). Predvsem pa je sodišče prve stopnje v času, ko je odločalo o predlogu tožeče stranke, v spisu imelo dovolj podatkov, da je pravilno sklepalo, da Občina A. ni dala soglasja za vstop v pravdo na strani tožene stranke.

10. Ker je sodišče prve stopnje na pravilno in popolno ugotovljeno dejansko stanje pravilno uporabilo določbe 191. člena ZPP in pri tem ni zagrešilo očitane bistvene kršitve določb postopka, je bilo treba pritožbo zavrniti kot neutemeljeno in potrditi sklep sodišča prve stopnje (365. člen).

11. Izrek o stroških temelji na določbi 165. člena ZPP.

1 Prim. VSL I Cp 1900/2018.