Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!
Tara K., odvetnica
Novi dolžnik je res pravni naslednik prvotnega dolžnika, vendar je zoper njega možno opraviti izvršbo le s tistimi izvršilnimi sredstvi, ki se nanašajo nanj.
Pritožba upnika se zavrne in se potrdi izpodbijani sklep sodišča prve stopnje.
Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje ustavilo izvršbo zoper dolžnika A. L., ker je ugotovilo, da je ni mogoče opraviti, saj dolžnik nima računa pri NLB banki.
Proti navedenemu sklepu je upnik vložil pritožbo iz vseh pritožbenih razlogov in predlagal njegovo razveljavitev. V pritožbi zatrjuje, da je sodišče prve stopnje pri sprejemanju svoje odločitve spregledalo, da je upnik kot sredstvo izvršbe predlagal med drugim tudi rubež premičnin dolžnika, in sicer v samem izvršilnem predlogu. Upnik je na podlagi sklepa sodišča z dne 21.8.2002, s katerim je sodišče prve stopnje zaradi nadaljevanja postopka z izvršbo na premičnine, postavilo izvršitelja, plačal predujem v znesku
33.750,00 SIT. Zaradi izbrisa dolžnika C. d.o.o. iz sodnega registra je kasneje prišlo do prekinitve izvršilnega postopka ter s tem do prekinitve izvršbe na premičnine dolžnika. Po izdaji sklepa o nadaljevanju postopka pa se izvršba na premičnine ni nadaljevala zoper pravnega naslednika in novega dolžnika L. A. Ker izvršba na premičnine v teku predmetnega postopka ni bila nikoli ustavljena, saj upnik tega ni nikoli predlagal, sodišče pa ni nikoli v tej smeri odločalo, predstavlja sredstvo izvršbe, ki še "živi". Sodišče bi torej moralo po ustavitvi izvršbe na dolžnikova denarna sredstva pri banki, izvršilni postopek nadaljevati z edinim preostalim sredstvom izvršbe, izvršbo na dolžnikove premičnine. Iz navedenih razlogov so vse navedbe sodišča netočne in v nasprotju s podatki spisa, predvsem s sklepom o izvršbi.
Pritožba upnika ni utemeljena.
Pritožbeno sodišče ugotavlja, da pritožba sicer pravilno opozarja na dejstvo, da je upnik že v predlogu za izvršbo z dne 9.9.1999 med drugim predlagal tudi izvršbo na premičnine prvotnega dolžnika, družbe C., podjetje za vzdrževanje strojne opreme in dvigal, d.o.o., K. (in je bila takšna izvršba dovoljena s sklepom z dne 29.9.1999), ravno tako pa tudi na to, da je, s ciljem oprave izvršbe na premičnine navedenega dolžnika, sodišče prve stopnje že s sklepom z dne
21.8.2002 določilo izvršitelja in upniku naložilo plačilo predujma v znesku 33.750,00 SIT (ki ga je upnik tudi plačal). Vendar pa se je vse to nanašalo na prvotnega dolžnika, družbo C. d.o.o. Ko je sodišče prve stopnje s sklepom z dne 23.10.2003 nadaljevalo izvršbo zoper pravnega naslednika družbe C., d.o.o., A. L., je skladno z upnikovim predlogom, dovolilo le izvršbo na dolžnikova sredstva na računu pri NLB d.d. Ljubljana (z istim sklepom je zavrnilo predlog upnika, da se opravi izvršba tudi s prodajo dolžnikovih nematerializiranih vrednostnih papirjev, ker je ugotovilo, da dolžnik ni imetnik takšnih papirjev), ne pa tudi izvršbe na dolžnikove premičnine, saj ta ni bila predlagana. Novi dolžnik je res pravni naslednik prvotnega dolžnika, vendar je zoper njega možno opraviti izvršbo le s tistimi izvršilnimi sredstvi, ki se nanašajo nanj in ni mogoče razlogovati, da sredstvo izvršbe (prodaja premičnin), ki je bilo dovoljeno zoper prvotnega dolžnika, še "živi", kot to zmotno meni pritožba.
Upoštevaje gornjo obrazložitev je pritožbeno sodišče, na podlagi 2. tč. 365. čl. Zakona o pravdnem postopku (ZPP) v zvezi s 15. čl. Zakona o izvršbi in zavarovanju (ZIZ), pritožbo upnika zavrnilo kot neutemeljeno in potrdilo izpodbijani sklep sodišča prve stopnje.