Jedro

Ker je tožnica s pritožbo v upravnem postopku uspela v celoti, si v upravnem sporu ne more pridobiti boljšega položaja. Zato ne izkazuje pravnega interesa za vložitev tožbe zoper odločbo, s katero je bilo ugodeno njeni pritožbi.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi sklep Upravnega sodišča Republike Slovenije, Oddelka v Mariboru, št. U 297/2000-12 z dne 6.6.2002.

Obrazložitev

Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje zavrglo tožničino tožbo zoper odločbo tožene stranke z dne 26.6.2000. S to odločbo je tožena stranka odpravila odločbo Upravne enote M.S., Oddelka za okolje in prostor z dne 11.5.1999 (1. točka izreka), zahtevek investitorjev J.S., A.T., D.T. in A.T. za izdajo odločbe o dovolitvi priglašenih del za postavitev medetažnega stopnišča in postavitev pomožnega objekta na strehi garaže z enokapno streho, vključeno v steno hiše in z oknom na severno stran, na zemljišču parc. št. 2535 k.o. B., pa zavrnilo (2. točka izreka).

Sodišče prve stopnje meni, da zaradi tega, ker je tožena stranka ugodila tožničini pritožbi in odpravila sporno prvostopno odločbo, tožnica nima več pravnega interesa, da izpodbija drugostopno odločbo, saj z njo očitno ni kršena nobena tožničina pravica ali na zakon oprta neposredna korist. Zato je tožničino tožbo na podlagi določbe 4. točke 1. odstavka 34. člena Zakona o upravnem sporu (Uradni list RS, št. 50/97 in 70/2000, v nadaljevanju ZUS), zavrglo.

Tožnica v pritožbi navaja, da so sosedje že pred leti zgradili garažo brez dovoljenj, ki pa jo sedaj uporabljajo kot avtokleparsko delavnico. Sedaj so na garaži pričeli graditi stopnišče in ograjo in je zato pri pristojnem inšpektorju zahtevala, da sosedom prepovejo gradnjo. Ob samem inšpekcijskem nadzoru ni bila vabljena kot soseda, čeprav je zahtevala, da se vabi tudi njo. Opisuje težave s sosedi in tudi s pristojnimi inšpekcijskimi službami, ki naj bi pred leti tudi izsilili njeno soglasje k postavitvi garaže, ki je predmet spora.

Tožena stranka na pritožbo ni odgovorila.

Pritožba ni utemeljena.

Tudi po presoji pritožbenega sodišča odločba tožene stranke, ki jo tožnica izpodbija s tožbo v tem upravnem sporu, očitno ne posega v njeno pravico ali v njeno neposredno na zakon oprto korist, saj je tožnica s pritožbo v upravnem postopku v celoti uspela. Pravilno je zato stališče sodišča prve stopnje, da tožnica ne more izkazati pravnega interesa za vložitev tožbe zoper odločbo, s katero je bilo ugodeno njeni pritožbi in s katero je bila tudi odpravljena sporna prvostopna odločba o dovolitvi priglašenih del. Tožnica si v upravnem sporu ne more izboljšati pravnega položaja, kot si ga je že pridobila v upravnem postopku. Zato je izpodbijani sklep po presoji pritožbenega sodišča pravilen in zakonit. Ker tožnica pritožbenih razlogov ni posebej navedla, je pritožbeno sodišče presojalo izpodbijani sklep sodišča prve stopnje iz razlogov, na katere mora paziti po uradni dolžnosti. Ti ne obstojijo in je zato pritožbeno sodišče pritožbo na podlagi določbe 73. člena ZUS zavrnilo kot neutemeljeno in potrdilo sklep sodišča prve stopnje.