Jedro

Ne glede na to, ali je bila pokojninska osnova, ki izvira iz zavarovanja v Republiki Sloveniji, upoštevana pri odmeri predčasne pokojnine v Srbiji, je za odločitev v zadevi bistveno, da je bila tožnici predčasna pokojnina v Srbiji priznana tudi na podlagi pokojninske dobe, ki je bila dopolnjena v Republiki Sloveniji. Izbirna pravica tožnice se je namreč izčrpala v trenutku, ko je v tujini uveljavila pravico do predčasne pokojnine.

Izrek

Revizija se zavrne.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je ugodilo tožničinemu tožbenemu zahtevku in odpravilo odločbi tožene stranke z dne 9. 2. 2005 in 14. 4. 2005, s katerima je bila zavrnjena tožničina zahteva za priznanje starostne pokojnine. Ob ugotovitvah, da je tožnica v letu 2000 v Republiki Srbiji sicer uveljavila pravico do predčasne starostne pokojnine, s tem, da ji je bila višina pokojnine odmerjena le na podlagi dopolnjene in dokupljene pokojninske dobe pri nosilcu pokojninskega in invalidskega zavarovanja v Srbiji, da je tožnica ob dopolnjeni preko 20 letni pokojninski dobi pri toženi stranki 15. 12. 2004 dopolnila 59 let in 8 mesecev starosti, je presodilo, da je glede na dopolnjeno pokojninsko dobo pri toženi stranki in dopolnjeno starost tudi pri toženi stranki pridobila pravico do starostne pokojnine in ima na podlagi drugega odstavka 177. člena Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (ZPIZ-1, Ur. l. RS, št. 106/99 s kasnejšimi spremembami) pravico do njene izbire. Toženi stranki je naložilo, da tožnici v roku 30 dni izda odločbo o odmeri višine starostne pokojnine na podlagi pri njej dopolnjene pokojninske dobe in ji plača že zapadle mesečne zneske z zakonskimi zamudnimi obrestmi, za naprej pa mesečno izplačuje ugotovljeno višino pokojnine.

2. Na pritožbo tožene stranke je sodišče druge stopnje sodbo sodišča prve stopnje spremenilo tako, da je tožničin tožbeni zahtevek kot neutemeljen zavrnilo. Presodilo je, da je bistveno, da je tožnica že v letu 2000 uveljavila predčasno starostno pokojnino pri nosilcu pokojninskega in invalidskega zavarovanja v Srbiji ob upoštevanju skupne pokojninske dobe. S tem je tožnica v smislu drugega odstavka 177. člena ZPIZ-1 pravico do izbire pokojnine izkoristila in izčrpala, ne glede na to, ali ji je bila v Srbiji pokojnina odmerjena zgolj na podlagi v Srbiji pridobljene pokojninske dobe, oziroma ne glede na to, če pri odmeri višine predčasne pokojnine zavarovalna doba pri toženi stranki oz. pri toženi stranki dosežena pokojninska osnova ni bila upoštevana.

3. Zoper pravnomočno sodbo sodišča druge stopnje vlaga tožnica revizijo zaradi zmotne uporabe materialnega prava. Navaja, da je lahko na podlagi pravice do izbire pokojnine v smislu drugega odstavka 177. člena ZPIZ-1 pokojnino pri toženi stranki na podlagi pri njej dopolnjene pokojninske dobe preko 20 let uveljavljala šele v letu 2004, ko je dopolnila 59 let in 8 mesecev starosti. Šele ob izpolnitvi takih pogojev je lahko pri toženi stranki pridobila pravico do starostne pokojnine in jo tudi izbrala. Pred tem ji pokojnina na podlagi pri toženi stranki vplačanih prispevkov še sploh ni bila priznana. Pri priznanju predčasne starostne pokojnine v Srbiji so bili pri odmeri pokojnine upoštevani le vplačani prispevki za čas pokojninske dobe, dopolnjene in dokupljene v Srbiji in v Srbiji priznano obdobje pokojninske dobe, skupna pokojninska doba pa je bila upoštevana le kot pogoj za pridobitev pravice do predčasne pokojnine. Zato bi sodišče moralo upoštevati njeno pravico do izbire pokojnine glede zavarovalne dobe in vplačanih prispevkov pri toženi stranki, kot je to pravilno presodilo sodišče prve stopnje.

4. Revizija je bila na podlagi 375. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP - preč. besedilo, Ur. l. RS, št. 73/2007) vročena toženi stranki, ki nanjo ni odgovorila in Vrhovnemu državnemu tožilstvu Republike Slovenije.

5. Revizija ni utemeljena.

6. Na podlagi 371. člena ZPP revizijsko sodišče preizkusi izpodbijano sodbo samo v tistem delu, v katerem se izpodbija z revizijo, in v mejah razlogov, ki so v njej navedeni, pri čemer pazi na pravilno uporabo materialnega prava tudi po uradni dolžnosti.

7. Po določbi prvega odstavka 177. člena ZPIZ-1 zavarovanec, ki izpolni pogoje za pridobitev dveh ali več pokojnin iz obveznega zavarovanja v Republiki Sloveniji, lahko uživa le eno od njih po lastni izbiri. Na podlagi drugega odstavka velja enako tudi v primeru, ko zavarovanec izpolni pogoje za pridobitev pokojnin tudi v drugih državah, če pridobi pravico na podlagi istih pokojninskih obdobij. V zvezi s citirano določbo je sodišče pravilno presodilo, da zavarovanec, ki je v tujini že uveljavil pravico do pokojnine, izbirne pravice več nima in v Republiki Sloveniji ne more uspešno uveljavljati enake pravice. To velja tudi za primer, ko je z isto pokojninsko dobo pridobil zgolj pravico do pokojnine pri tujem zavarovancu, saj s to pokojninsko dobo ne more več pridobiti pravice do pokojnine v Republiki Sloveniji. Sodišče druge stopnje se v zvezi s temi stališči utemeljeno sklicuje na stališča v podobnih zadevah, zavzeta v številnih sodbah Vrhovnega sodišča. 8. Po ugotovitvah sodišča je tožnica od 15. 4. 2000 prejemala predčasno starostno pokojnino v Srbiji glede na dopolnjenih 51 let starosti in dopolnjeno 30 letno pokojninsko dobo, v kateri je bila upoštevana tudi pokojninska doba, dopolnjena pri toženi stranki. Ne glede na to, ali je bila pokojninska osnova, ki izvira iz zavarovanja v Republiki Sloveniji, upoštevana pri odmeri predčasne pokojnine v Srbiji, je za odločitev v zadevi bistveno dejstvo, da je bila tožnici predčasna pokojnina v Srbiji priznana tudi na podlagi pokojninske dobe dopolnjene v Republiki Sloveniji. Izbirna pravica tožnice se je namreč izčrpala v trenutku, ko je v tujini uveljavila pravico do predčasne pokojnine.

9. Med Republiko Slovenijo in Republiko Srbijo še ni bil sklenjen meddržavni sporazum o socialni varnosti, ki bi za državljane republike Srbije drugače uredil pravico do pokojnine na podlagi zavarovalnih obdobij v Republiki Sloveniji. Tožnica ni zatrjevala, da bi bila državljanka Republike Slovenije. Zato zanjo niso upoštevna stališča Ustavnega sodišča RS, zavzeta v odločbi Up 360/05-39 z dne 2. 10. 2008 glede ustavne pravice do pokojnine pri slovenskem nosilcu zavarovanja na podlagi 50. člena Ustave RS, ki zagotavlja pravice do socialne varnosti, vključno s pravico do pokojnine, državljanom Republike Slovenije.

10. Glede na navedeno sodišče pri izdaji izpodbijane sodbe ni zmotno uporabilo materialnega prava. Ker revizijski razlogi niso podani, je sodišče na podlagi 378. člena ZPP revizijo kot neutemeljeno zavrnilo.