Jedro

V primeru, ko je nepremičnina vpisana v zemljiški knjigi, je po ustaljeni sodni praksi manj verjetna pravica tistega, ki zatrjuje drugačno lastninsko stanje, kot ga izkazuje zemljiška knjiga.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se v izpodbijanem delu potrdi sklep sodišča prve stopnje.

II. Pritožnika sama krijeta svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom prekinilo zapuščinski postopek (I. točka izreka). Dediča M. M. V. je napotilo na pravdo, da zoper sodediče vloži tožbo na ugotovitev, da v zapuščino sodi tudi delež 1/2 sredstev na računu zapustnikove vdove in sodedičev (II. točka izreka). Dedinjo H. V. je napotilo na pravdo, da zoper M. M. V. vloži tožbo na ugotovitev, da se iz zapuščine izloči delež 1/4 nepremičnin parc. št. 13/27, 12/78 in 13/79, k. o. X, kar predstavlja njen delež na skupnem premoženju, dediča J. V. in H. V. pa je napotilo na pravdo na ugotovitev, da je dedič M. M. V. od zapustnika prejel darilo v obliki skrbi za njegove potomce v ocenjeni vrednosti 28.200 EUR, kar naj se šteje v njegov dedni delež (III. točka izreka). Sodišče je napotenim dedičem naložilo, da so dolžni tožbo vložiti v roku 30 dni, v nasprotnem primeru bo postopek nadaljevalo ne glede na zahtevek, glede katerega je stranke napotilo na pravdo.

2. Zoper sklep vlagata pritožbo zapustnikova vdova H. V. in sin J. V. Dedinja H. V. opozarja, da se je v hišo, ki je predmet dedovanja, vselila leta 1978 in je do leta 2016 zanjo skrbela. Zelo je varčevala pri oblekah in hrani, vzgajala je otroke, tako da je zakoncema ostal denar za ureditev stanovanja in okolice. Če skupaj z možem ne bi ničesar vložila v nepremičnino, bi ta propadla. Zapustnik ji je priznaval polovični delež na nepremičnini in ni nikoli govoril, da je zgolj njegova. Zato so manj verjetne navedbe M. M. V. in bi sodišče na pravdo moralo napotiti njega. Oba pritožnika izpodbijata tudi odločitev, s katero sta bila napotena na pravdo, da je M. M. V. od zapustnika prejel darilo, ki naj se všteje v njegov dedni delež, v vrednosti 28.200 EUR. Vztrajata, da sta ustrezno pojasnila vsebino darilne pogodbe, ki ji sodedič ni oporekal, zato je odločitev o napotitvi na pravdo napačna.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Če je med dediči spor bodisi o dejstvih bodisi o uporabi prava, prekine sodišče zapuščinsko obravnavo in napoti stranke na pravdo ali na upravni postopek, in sicer tudi v primeru, če je med dediči spor, ali kakšno premoženje spada v zapuščino (1. točka 212. člena Zakona o dedovanju - ZD), ali v primeru, kadar so sporna dejstva, od katerih je odvisna velikost dednega deleža, zlasti vračunanje v dedni delež (3. točka drugega odstavka 210. člena ZD). Sodišče napoti na pravdo oziroma na upravni postopek tisto stranko, katere pravico šteje za manj verjetno (prvi odstavek 213. člena ZD). Konkretnih meril za presojo, katera pravica je manj verjetna, prvi odstavek 213. člena ZD ne vsebuje., zato je odločitev odvisna od konkretnih okoliščin vsakokratnega primera.

5. Sodišče prve stopnje je vse okoliščine konkretnega primera pravilno presodilo. Med dediči ni sporno, in to izhaja tudi iz pritožbenih navedb, da se je dedinja H. V. v hišo, ki je predmet dedovanja in katere zemljiškoknjižni lastnik je bil zapustnik, vselila leta 1978. V primeru, ko je nepremičnina vpisana v zemljiški knjigi, je po ustaljeni sodni praksi manj verjetna pravica tistega, ki zatrjuje drugačno zemljiškoknjižno stanje. Čeprav je bila dedinja zakonska partnerica zapustnika, je ob dejstvu, da je zgolj z vlaganji ohranjala nepremičnine, ki so predstavljale posebno premoženje zapustnika, njena pravica do izločitve deleža 1/4 teh nepremičnin manj verjetna.

6. Pritožbeno sodišče tudi v celoti sprejema razloge sodišča prve stopnje glede odločitve, da so manj verjetne navedbe pritožnika, da je sodedič M. M. V. prejel od zapustnika darilo v ocenjeni vrednosti 28.200 EUR. Trditve v zvezi z darilom dokazno niso bile podkrepljene, temveč je šlo zgolj za pavšalne navedbe, da ta znesek predstavlja vrednost pomoči, ki naj bi jo zapustnik dal sinu pri varstvu njegovih otrok. Ker je znotraj družinskih razmerij priložnostna pomoč starih staršev pri varstvu otrok običajna, sta pritožnika v primeru nasprotnih trditev tista, ki bosta elemente darilne pogodbe morala dokazati s tožbo v pravdnem postopku.

7. Ker po povedanem v pritožbi zatrjevani pritožbeni razlogi niso utemeljeni in ob odsotnosti po uradni dolžnosti upoštevnih kršitev, je pritožbeno sodišče pritožbo zavrnilo in v izpodbijanem delu potrdilo sklep sodišča prve stopnje (2. točka 365. člena Zakona o pravdnem postopku - ZPP v zvezi s 163. členom ZD).

8. Odločitev o stroških pritožbenega postopka temelji na prvem odstavku 174. člena ZD.