Jedro

Upnik v zapuščinskem postopku ni stranka postopka razen kadar zahteva ločitev zapuščine od dedičevega premoženja, saj so stranke lahko le osebe, ki svoje pravice opirajo izključno na dednopravno podlago. Upnik pa svojo praico opira na upniško-dolžniško razmerje na drugi pravni podlagi.

Izrek

Pritožba se zavrže. Upnik A. V. d.d. sam krije svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom razveljavilo sklep opr. št. D 388/2005 z dne 4. 1. 2006 in ga nadomestilo z novim sklepom o dedovanju, v katerem je ugotovilo, da v zapuščino spada denarni znesek zadnje izplačane pokojnine 51,42 EUR (12.322,00 SIT), pravnomočno prisojena odškodnina po sodbi Okrajnega sodišča v Velenju opr. št. P 117/2000 v višini 3.756,76 EUR (900.270,90 SIT) in 1.438,47 EUR (344.716,00 SIT) z zakonskimi zamudnimi obrestmi, pravnomočno prisojena odškodnina po sodbi Okrajnega sodišča v Velenju opr. št. P 472/1998 v višini 3.099,19 EUR (742.689,60 SIT) in 803,88 EUR (192.641,73 SIT) z zakonskimi zamudnimi obrestmi, upnike A. V. d.d., glavno podružnico C., S. B. d.d. in Z. T. d.d. je s terjatvami do zapuščine napotilo na pravdo, odločilo, da upnik A B. V. d.d. sam krije svoje stroške postopka v višini 733,11 EUR, za zakonite dediče pa je razglasilo vdovo R. S., hčerko N. S. in sina S. S., vsakega do 1/3 zapuščine.

Po predlogu upnika A B. V. d.d. za dopolnitev sklepa o dedovanju je sodišče prve stopnje sklep z dne 15. 1. 2007 s sklepom z dne 20. 2. 2007 dopolnilo v prvi alineji 3. točke tako, da je upnika A. V. d.d. napotilo na pravdo tudi za terjatev v višini 180,69 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 22. 10. 2002 dalje.

Zoper sklep z dne 15. 1. 2007, in sicer zoper 4. točko izreka, se je pritožil upnik A. V. d.d. po pooblaščencu (v nadaljevanju: upnik oz. pritožnik) zaradi zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja in zmotne uporabe materialnega prava. V pritožbi je navedel, da je sodišče prve stopnje zmotno ugotovilo dejansko stanje, ker upnika ni obravnavalo kot stranko v predmetnem zapuščinskem postopku. S tem je sodišče prišlo v nasprotje s svojimi navedbami, saj je upnik vložil pritožbo zoper sklep prvostopenjskega sodišča opr. št. D 388/2005 z dne 4. 1. 2006, zato mu mora sedaj priznati položaj stranke tudi glede stroškov. Zapuščinski postopek je eden izmed nepravdnih postopkov, Zakon o nepravdnem postopku (ZNP) pa določa široko razlago pojma udeleženca v postopku, saj je to vsaka oseba, katere pravni interes utegne biti s sodno odločbo prizadet. Upnik je v konkretnem postopku prejemal vabila na zapuščinsko obravnavo in druga pisanja, zato mu gre položaj stranke. V 174. čl. Zakona o dedovanju (ZD) je določeno, da vsaka stranka trpi svoje stroške postopka, vendar pa mora druga stranka nasprotni povrniti stroške, ki nastali z očitno nepoštenim ravnanjem prve stranke. V kolikor bi dediči že pri upravnem organu ob sestavi smrtovnice, podali natančne podatke o pokojnikovem premoženju, upniku ne bi bilo potrebno vlagati pravnih sredstev in opravljati drugih dejanj, zaradi katerih so mu stroški tudi nastali. Dediči so torej z nepoštenim ravnanjem, ko niso prikazali resničnega obsega pokojnikovega premoženja z očitnim namenom oškodovanja upnikov, povzročili pritožniku stroške. Predlaga, da pritožbeno sodišče pritožbi ugodi in sklep spremeni tako, da upniku prizna vse priglašene stroške in jih skupaj s stroški pritožbe naloži v plačilo dedičem v 8 dneh, v primeru zamude skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi od prvega dne zamude dalje.

Dediči na pritožbo niso odgovorili.

Pritožba ni dovoljena.

Po uveljavljeni sodni praksi (primeroma: sklep Višjega sodišča v Celju, opr. št. Cp 495/2004 z dne 2. 2. 2005, sklep Višjega sodišča v Kopru, opr. št. I Cp 895/2004 z dne 6. 9. 2005, sklep Višjega sodišča v Mariboru opr. št. I Cp 407/2006 z dne 25. 4. 2006 in sklep Višjega sodišča v Celju, opr. št. Cp 1513/2006 z dne 10. 5. 2007), upniki niso stranke zapuščinskega postopka, razen v primeru, ko predlagajo ločitev zapuščine od dedičevega premoženja po 143. čl. ZD. Sodišče druge stopnje ugotavlja, da si upnik napačno razlaga 175. čl. ZD, ki določa, da so stranke v zapuščinskem postopku dediči in volilojemniki ter druge osebe, ki uveljavljajo kakšno pravico iz zapuščine. Gre namreč za osebe, ki jim na katerikoli dednopravni podlagi pripada dedna pravica ali pravica iz volila, kot so zakoniti in oporočni dediči, legatarji, upravičenci iz naloga, upravičenci razpolaganj v dovoljene namene, upravičenci do gospodinjskih predmetov (Vesna Rijavec: Dedovanje – Procesna ureditev. Ljubljana: Gospodarski vestnik, 1999, str. 85-86). Glede na navedeno upnik v zapuščinskem postopku ne more imeti položaja stranke, saj se njegova pravica ne opira na dednopravno podlago. Imel pa bi pravico do pritožbe le, če bi šlo za njegovo zahtevo po ločitvi zapuščine od premoženja prezadolženega dediča, za kar v obravnavanem primeru ne gre. Upnik bo tako lahko v pritožbi uveljavljane razloge navajal v pravdnem postopku zoper dediče. Iz zgoraj obrazloženega izhaja, da upnik do pravnega sredstva zoper izpodbijani sklep sodišča prve stopnje ni upravičen, zato je njegova pritožba nedovoljena (III. odst. 343. čl. in 1. točke 365. čl. ZPP v zv. s 163. čl. ZD) in jo je sodišče druge stopnje zavrglo, ker tega ni že storilo sodišče prve stopnje (352. čl. ZPP v zv. s 163. čl. ZD).

Stroške v zvezi s pritožbo mora kriti upnik sam, saj s pritožbo ni uspel (I. odst. 154. čl. v zv. s I. odst. 165. čl. ZPP in 163. čl. ZD).