12. 4. 2011

S K L E P

Ustavno sodišče je v postopkih za preizkus pobude in ustavne pritožbe Francija Podlogarja, Jesenice, ki ga zastopa Boštjan Verstovšek, odvetnik v Celju, na seji 12. aprila 2011

s k l e n i l o :

1.Pobuda za začetek postopka za oceno ustavnosti 25. člena Zakona o varstvu pravice do sojenja brez nepotrebnega odlašanja (Uradni list RS, št. 49/06 in 58/09) se zavrže.

2.Ustavna pritožba zoper sklep Vrhovnega sodišča št. II DoR 229/2009 z dne 21. 6. 2010 in zoper sodbo Višjega sodišča v Ljubljani št. II Cp 2299/2009 z dne 23. 9. 2009 v zvezi s sodbo Okrajnega sodišča v Ljubljani št. I P 2037/2006 z dne 27. 3. 2009 se ne sprejme.

3.Pobuda za začetek postopka za oceno ustavnosti prvega odstavka 200. člena Zakona o obligacijskih razmerjih (Uradni list SFRJ, št. 29/78 in nasl.) in prvega odstavka 179. člena Obligacijskega zakonika (Uradni list RS, št. 97/07 – uradno prečiščeno besedilo) se zavrže.

4.Pritožnik sam nosi svoje stroške postopka z ustavno pritožbo.

O b r a z l o ž i t e v

A.

Sodišče prve stopnje je v pravdnem postopku zavrnilo pritožnikov zahtevek, s katerim je uveljavljal izplačilo odškodnine za nepremoženjsko škodo, ki naj bi jo utrpel zaradi kršitve pravice do sojenja brez nepotrebnega odlašanja v sodnem postopku. Višje sodišče je zavrnilo pritožnikovo pritožbo in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje. Zavrnitev odškodninskega zahtevka je utemeljena na stališču, da uveljavljana nepremoženjska škoda pred uveljavitvijo Zakona o varstvu pravice do sojenja brez nepotrebnega odlašanja (v nadaljevanju ZVPSBNO) ni pomenila pravno priznane oblike škode, ki pa je pritožnik tudi sicer ni izkazal, in na stališču o neobstoju protipravnega ravnanja. Vrhovno sodišče je zavrnilo pritožnikov predlog za dopustitev revizije. Pritožnik uveljavlja kršitev 2., 5., 8., 14., 22., 23., 25., 26. in 125. člena Ustave. Hkrati z ustavno pritožbo vlaga pobudo za začetek postopka za oceno ustavnosti ZVPSBNO. Zatrjuje, da vsebuje ZVPSBNO protiustavno pravno praznino, ker ne ureja možnosti uveljavljanja pravičnega zadoščenja za tiste oškodovance, ki jim je škoda zaradi kršitve pravice do sojenja brez nepotrebnega odlašanja nastala že pred začetkom njegove uporabe, vendar pred tem datumom niso vložili zahteve za pravično zadoščenje na mednarodno sodišče. Pobudnik predlaga tudi presojo ustavnosti prvega odstavka 200. člena Zakona o obligacijskih razmerjih (v nadaljevanju ZOR) in prvega odstavka 179. člena Obligacijskega zakonika (v nadaljevanju OZ), kolikor določata numerus clausus oblik nepremoženjske škode.

B.

2.Pobudnik navaja, da izpodbija ZVPSBNO v celoti. Vendar iz vsebine pobude izhaja, da protiustavnost očita le njegovi prehodni ureditvi iz 25. člena. Zato je Ustavno sodišče štelo, da izpodbija le to zakonsko določbo.

3.Pobudo za začetek postopka za oceno ustavnosti lahko da, kdor izkaže svoj pravni interes (prvi odstavek 24. člena Zakona o Ustavnem sodišču, Uradni list RS, št. 64/07 – uradno prečiščeno besedilo – v nadaljevanju ZUstS). Po drugem odstavku navedenega člena je pravni interes podan, če predpis ali splošni akt za izvrševanje javnih pooblastil, katerega oceno pobudnik predlaga, neposredno posega v njegove pravice, pravne interese oziroma v njegov pravni položaj.

4.Ustavno sodišče je že presojalo ustavnost 25. člena ZVPSBNO. Z odločbo št. U-I-207/08, Up-2168/08 z dne 18. 3. 2010 (Uradni list RS, št. 30/10) je ugotovilo, da je izpodbijana zakonska določba v neskladju z Ustavo, kolikor ne ureja tudi položaja oškodovancev, katerim je kršitev pravice do sojenja brez nepotrebnega odlašanja prenehala pred 1. 1. 2007, pa do takrat niso vložili zahteve za pravično zadoščenje na mednarodno sodišče. Da bi bilo v času do odprave ugotovljenega neskladja z Ustavo učinkovito sodno varstvo pravice do sojenja brez nepotrebnega odlašanja zagotovljeno tudi tej skupini oškodovancev, je določilo tudi način izvršitve odločbe. Po njem morajo sodišča do odprave ugotovljenega neskladja tudi v teh odškodninskih sporih glede meril za ugotovitev kršitve pravice do sojenja brez nepotrebnega odlašanja ter glede višine in določitve pravičnega zadoščenja uporabljati ustrezne določbe ZVPSBNO. Glede na navedeno pobudnik ne izkazuje pravnega interesa za ponovno presojo ustavnosti izpodbijane zakonske določbe iz istih razlogov. Zato je Ustavno sodišče njegovo pobudo v tem delu zavrglo (1. točka izreka).

5.Ustavno sodišče ustavne pritožbe ni sprejelo v obravnavo, ker zatrjevane kršitve človekovih pravic ali temeljnih svoboščin niso podane (2. točka izreka).

6.Pobudnik predlaga tudi presojo ustavnosti prvega odstavka 200. člena ZOR, ki v času vložitve pobude ni več veljal, in prvega odstavka 179. člena OZ. Pobudnikova pravovarstvena potreba (prim. 47. člen ZUstS) oziroma pravni interes za pobudo sta temeljila na vloženi ustavni pritožbi. Ustavno sodišče ustavne pritožbe ni sprejelo v obravnavo (ker že stališču o neobstoju protipravnega ravnanja, ki samo zase utemeljuje zavrnitev odškodninskega zahtevka, nesprejemljivosti z vidika uveljavljanih človekovih pravic ni mogoče očitati), zato pobudnik nima pravnega interesa za pobudo. Glede na navedeno je Ustavno sodišče pobudo tudi v tem delu zavrglo (3. točka izreka).

7.V postopku pred Ustavnim sodiščem nosi vsak udeleženec svoje stroške, če Ustavno sodišče ne odloči drugače. Ustavno sodišče je odločilo, kot izhaja iz 4. točke izreka.

C.

8.Ustavno sodišče je sprejelo ta sklep na podlagi tretjega odstavka 25. člena in drugega odstavka 55.b člena ter prvega odstavka 34. člena v zvezi s prvim odstavkom 49. člena ZUstS ter prve alineje tretjega odstavka 46. člena Poslovnika Ustavnega sodišča (Uradni list RS, št. 86/07 in 54/10) v sestavi: predsednik dr. Ernest Petrič ter sodnice in sodniki dr. Mitja Deisinger, dr. Etelka Korpič – Horvat, mag. Miroslav Mozetič, Jasna Pogačar, mag. Jadranka Sovdat, Jože Tratnik in Jan Zobec. Sklep je sprejelo soglasno.

dr. Ernest Petrič

Predsednik