Jedro

Za tožnico imenovanje v višji naziv, kljub napredovanjem v prejšnjem nazivu, ne pomeni uvrstitve v isti ali nižji plačni razred. Tožnica je bila pred imenovanjem v naziv redna profesorica uvrščena v 47. plačni razred v nazivu izredna profesorica. Za visokošolskega učitelja je z nazivom redni profesor je v kolektivni pogodbi dejavnosti določen kot osnovni 50. plačni razred (sicer pa razpon med 50. in 55. plačnim razredom). Ta plačni razred torej ni isti ali nižji, kot je bil plačni razred pred imenovanjem v naziv redna profesorica.

Izrek

Reviziji se ugodi in se sodba sodišča druge stopnje spremeni tako, da se glasi: „Pritožba tožene stranke se zavrne in se potrdi sodba sodišča prve stopnje.

Tožena stranka mora v 8. dneh od vročitve te sodbe povrniti tožeči stranki njene stroške pritožbenega postopka v znesku 486,60 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od prvega naslednjega dne po izteku roka za izpolnitev obveznosti, določenega v tej točki izreka, do plačila.

Tožena stranka krije sama svoje stroške pritožbenega postopka.“ Tožena stranka mora v 8. dneh od vročitve te sodbe povrniti tožeči stranki njene stroške revizijskega postopka v znesku 832,00 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od prvega naslednjega dne po izteku roka za izpolnitev obveznosti, določenega v tej točki izreka, do plačila.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je ugotovilo (pravilno: odločilo), da je tožnica pri toženi stranki na delovnem mestu visokošolski učitelj z imenovanjem v višji naziv redni profesor z dnem 19. 11. 2008 napredovala v 50. plačni razred, z dnem 1. 3. 2011 pa v 51. plačni razred in da ji je tožena stranka zato dolžna ponuditi v podpis ustrezen aneks k pogodbi o zaposlitvi. Toženi stranki je naložilo tudi, da tožnici izplača za čas od 19. 11. 2008 do 28. 2. 2011 dalje razliko med dejansko izplačano plačo in 50. plačnim razredom, za čas od 1. 3. 2011 dalje pa med dejansko izplačano plačo in 51. plačnim razredom, s pripadajočimi zakonskimi zamudnimi obrestmi. Ugotovilo je, da je bila tožnica 18. 11. 2008 izvoljena v naziv „redna profesorica“ in presodilo, da je bila v skladu s tedaj veljavnim Pravilnikom o napredovanju na delovnem mestu Univerze v Mariboru z dne 27. 5. 1999 (v nadaljevanju: Pravilnik) in v skladu z Zakonom o sistemu plač v javnem sektorju (ZSPJS, Uradni list RS, št. 56/2002 in naslednji) upravičena do napredovanja v 50. plačni razred. Ker pa je v februarju 2011 napredovala za en plačni razred, ji je od 1. 3. 2011 priznalo 51. plačni razred.

2. Sodišče druge stopnje je ugodilo pritožbi tožene stranke in sodbo sodišča prve stopnje spremenilo tako, da je tožnici priznalo napredovanje v 48. oziroma 49. plačni razred, v preostalem pa je tožbeni zahtevek zavrnilo. Pojasnilo je, da bi moralo sodišče upoštevati določbe ZSPJS, ki so vprašanje napredovanja javnih uslužbencev uredile strožje, kot Pravilnik, ki ga je uporabilo sodišče prve stopnje. Ob pravilni uporabi materialnega prava je zato treba glede na prvi odstavek 19. člena ZSPJS, ki ob imenovanju v višji naziv dovoljuje napredovanje le za en plačni razred, zahtevek za uvrstitev v 50. oziroma 51. plačni razred zavrniti. Ker tega ni storilo sodišče prve stopnje, je sodbo spremenilo in zahtevku ugodilo le do 48. oziroma 49. plačnega razreda.

3. Tožnica je zoper sodbo sodišča druge stopnje vložila predlog za dopustitev revizije, ki mu je Vrhovno sodišče s sklepom VIII DoR 48/2015 z dne 9. 9. 2015 ugodilo in revizijo dopustilo glede vprašanja pravilne uporabe in razlage 19. člena ZSPJS.

4. Zoper pravnomočno sodbo sodišča druge stopnje je tožnica vložila pravočasno revizijo, v kateri uveljavlja zmotno uporabo materialnega prava. Meni, da sodišče druge stopnje ni pravilno uporabilo določbe prvega odstavka 19. člena ZSPJS, ki v delu, ki ga je sodišče vzelo za podlago odločitve, za tožnico ne more veljati. Tožnica namreč ob izvolitvi v višji naziv ne bi bila uvrščena v nižji ali isti tarifni razred, kot pred tem. Predlaga spremembo izpodbijane sodbe in potrditev sodbe sodišča prve stopnje.

5. Revizija je utemeljena.

6. Revizijsko sodišče na podlagi drugega odstavka 371. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP, Ur. l. RS, št. 26/99 in naslednji) v primeru dopuščene revizije preizkusi izpodbijano sodbo samo v tistem delu in glede tistih konkretnih pravnih vprašanj, glede katerih je bila revizija dopuščena. Revizije ni mogoče vložiti zaradi zmotno ali nepopolno ugotovljenega dejanskega stanja (tretji odstavek 370. člena ZPP).

7. Stališče sodišča druge stopnje, da bi moralo sodišče prve stopnje uporabiti določbe ZSPJS, konkretno 19. člena tega zakona, je pravilno. Zmotna pa je razlaga te določbe, na podlagi katere je sodbo sodišča prve stopnje spremenilo.

8. V prvem odstavku 19. člena ZSPJS (1) je med drugim določeno, da se ob imenovanju v višji naziv javni uslužbenec uvrsti v plačni razred, v katerega je uvrščen naziv, v katerega je imenovan. Določba je povsem jasna in tožnici, ki je bila 18. 11. 2008 izvoljena v naziv redna profesorica, zagotavlja uvrstitev v 50. plačni razred. Sodišče druge stopnje se je neutemeljeno oprlo na drugi stavek prvega odstavka 19. člena ZSPJS, ki določa, da se v primeru, če bi bil javni uslužbenec zaradi premestitve na delovno mesto oziroma v naziv v višjem tarifnem razredu uvrščen v nižji ali isti plačni razred kot ga je dosegel z napredovanjem na delovnem mestu oziroma v nazivu pred to premestitvijo, plačni razred na novem delovnem mestu oziroma v nazivu določi tako, da se že doseženi razred na delovnem mestu oziroma v nazivu pred premestitvijo oziroma imenovanjem, poveča za en plačni razred. Spregledalo je, da za tožnico imenovanje v višji naziv, kljub napredovanjem v prejšnjem nazivu, ne pomeni uvrstitve v isti ali nižji plačni razred. Tožnica je bila pred imenovanjem v naziv redna profesorica uvrščena v 47. plačni razred v nazivu izredna profesorica. Po Kolektivni pogodbi za dejavnost vzgoje in izobraževanja v Republiki Sloveniji (Ur. l. RS, št. 52/94 in naslednji) oziroma Aneksu k tej kolektivni pogodbi (Ur. l. RS, št. 60/2008), ki je v 3. členu določil plačne razrede za plačno skupino D (po pooblastilu iz drugega odstavka 13. člena ZSPJS), je za visokošolskega učitelja z nazivom redni profesor določen kot osnovni 50. plačni razred (sicer pa razpon med 50. in 55. plačnim razredom). Ta plačni razred torej ni isti ali nižji, kot je bil plačni razred pred imenovanjem v naziv redna profesorica.

9. Glede na navedeno revizijsko sodišče ugotavlja, da je sodišče druge stopnje zmotno uporabilo materialno pravo, ko je presodilo, da ZSPJS uvrstitve tožnice v 50. plačni razred (oziroma po napredovanju v 51. plačni razred) ni dovoljeval. Posledično je neutemeljeno spremenilo sodbo sodišča prve stopnje, ki je - samo s sklicevanjem na Pravilnik (2) - sicer pa v skladu s prvim odstavkom 19. člena ZSPJS in 3. členom Aneksa h Kolektivni pogodbi za dejavnost vzgoje in izobraževanja, pravilno odločilo, ko je tožnici ob izvolitvi v naziv redna profesorica priznalo uvrstitev v 50. oziroma 51. plačni razred, pravico do sklenitve aneksa k pogodbi o zaposlitvi, kjer bo plača določena v skladu s to odločitvijo in pravico do izplačila razlike med dejansko izplačano plačo in plačo po 50. oziroma 51. plačnem razredu. Zato je Vrhovno sodišče na podlagi prvega odstavka 380. člena ZPP izpodbijano sodbo spremenilo tako, da je pritožbo tožene stranke zavrnilo in potrdilo izpodbijani del sodbe sodišča prve stopnje, tožnici priznalo njene stroške odgovora na pritožbo ter odločilo, da svoje stroške pritožbenega postopka krije tožena stranka sama.

10. Če sodišče spremeni odločbo, zoper katero je bilo vloženo pravno sredstvo, odloči o stroških vsega postopka (drugi odstavek 165. člena ZPP). V skladu s to določbo in glede na prvi odstavek 154. člena ZPP je tožena stranka dolžna povrniti tožnici stroške pritožbenega in revizijskega postopka(3) , in sicer za stroške odgovora na pritožbo v znesku 486,60 EUR (nagrada za postopek, tar. št. 3210 v višini 350,00 EUR, 22% DDV, materialni stroški 20,00 EUR) ter stroške predloga za dopustitev revizije in revizije v znesku 832,00 EUR (nagrada za postopek, tar. št. 3300 v višini 682,00 EUR, 22% DDV).

Op. št. (1): Prvi stavek prvega odstavka 19. člena ZSPJS se glasi: „Ob zaposlitvi, premestitvi na drugo delovno mesto oziroma imenovanju v naziv ali višji naziv, se javni uslužbenec uvrsti v plačni razred, v katerega je uvrščeno delovno mesto, za katerega je javni uslužbenec sklenil delovno razmerje, oziroma na katerega je bil premeščen, oziroma v plačni razred, v katerega je uvrščen naziv, v katerega je imenovan.“ Op. št. (2): Ki pa v IV. točki Obveznih strokovnih mnenj o izvajanju napredovanj na osnovi Pravilnika vsebuje podobno, oziroma smiselno enako določbo o uvrstitvi v plačni razred ob imenovanju v višji naziv, kot 19. člen ZSPJS Op. št. (3): V skladu z drugim odstavkom 20. člena Odvetniške tarife (Ur. l. RS št. 76/2015) se stroški odmerijo po Zakonu o odvetniški tarifi (Ur. l. RS št. 67/2008 in naslednji)