Jedro

Izterjevani račun je zapadel v plačilo še pred začetkom prisilne poravnave, zato potrjena prisilna poravnava učinkuje tudi na upnikovo terjatev (prim. 3. odst. 59. čl. ZPPSL) in je dolžnik ni dolžan izplačati v polnem znesku (prim. 1. odst. 63. čl. ZPPSL), temveč v zmanjšanem odstotku (v konkretnem primeru 20 % terjatve).

Izrek

1) Ugovoru se deloma ugodi, izpodbijani sklep se glede zneska 14.691,00 SIT z zakonitimi zamudnimi obrestmi od dne 23.3.1999 do plačila razveljavi in se v tem delu predlog za izvršbo zavrne. 2) V preostalem se ugovor zavrne in se glede zneska 3.672,75 SIT z zakonitimi zamudnimi obrestmi od dne 23.3.1999 dalje do plačila ter glede upnikovih izvršilnih stroškov sklep o izvršbi potrdi.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom dovolilo izvršbo zaradi izterjave terjatve 18.363,75 SIT s pripadki. Dolžnik je zoper sklep pravočasno ugovarjal in navedel, da je bila nad njim dne 24.4.1998 pred Okrožnim sodiščem v Kranju začeta prisilna poravnava, ki je bila potrjena s sklepom opr. št. St 8/98 z dne 8.12.1998 in po tem sklepu je upnikova terjatev uvrščena v razred H ter bo poplačana v višini 20 %. Sodišče prve stopnje je dolžnikov ugovor štelo za neobrazložen v smislu 2. odst. 53. čl. Zakona o izvršbi in zavarovanju (ZIZ) in ga po 5. odst. 62. čl. ZIZ poslalo sodišču druge stopnje, da o njem odloči kot o pritožbi. Ugovor je deloma utemeljen. Drugi odstavek 53. čl. ZIZ nalaga dolžniku, da svoj ugovor obrazloži, to je, da navede pravno pomembna dejstva, s katerimi ga utemeljuje, in predloži tudi dokaze za tako zatrjevana dejstva, sicer se njegov ugovor šteje za neutemeljen. Omenjeno določilo je potrebno razlagati tako, da mora dolžnik navesti in dokazovati tista dejstva, ki preprečujejo izvršbo in so primeroma našteta v 55. čl. ZIZ oziroma ki bi - če bi se izkazala za resnična - pripeljala do zavrnitve tožbenega zahtevka v pravdi. Pritožbeno sodišče je z vpogledom v sklep Okrožnega sodišča v Kranju, opr. št. St 8/98 z dne 8.12.1998, ugotovilo, da je bila nad dolžnikom navedenega dne sklenjena prisilna poravnava, ki je postala pravnomočna dne 28.12.1998. Po tej prisilni poravnavi spada upnikova terjatev v razred H (ostali in neprijavljeni upniki), katerih poplačilo se predvideva v višini 20 %. Ker je izterjevani račun zapadel v plačilo še pred začetkom prisilne poravnave (dne 27.1.1998, priloga A1), potrjena prisilna poravnava učinkuje tudi na upnikovo terjatev (prim. 3. odst. 59. čl. Zakona o prisilni poravnavi, stečaju in likvidaciji - ZPPSL), zato je dolžnik ni dolžan izplačati v polnem znesku (prim. 1. odst. 63. čl. ZPPSL), temveč v zmanjšanem odstotku (v konkretnem primeru 20 % terjatve), na kar utemeljeno opozarja v ugovoru. Iz navedenega izhaja, da je dolžnikov ugovor deloma utemeljen glede odstotka terjatve, za kateri se le-ta zmanjša glede na potrjeno prisilno poravnavo, to je glede 80 % ali 14.691,00 SIT, zato je sodišče druge stopnje ugovoru v tem delu ugodilo, kot izhaja iz prve točke izreka tega sklepa. Dolžnik je zoper sklep o izvršbi ugovarjal v celoti (prim. 1. odst. 62. čl. ZIZ), vendar glede preostanka terjatve (v višini 20 % ali 3.672,75 SIT) ni navedel nobenih konkretnih dejstev, niti predložil dokazov, zato je njegov ugovor zoper ta del terjatve glede na določbe 2. odst. 53. čl. ZIZ neutemeljen in ga je sodišče druge stopnje na podlagi 2. točke 365. čl. Zakona o pravdnem postopku (ZPP) v zvezi s 15. čl. ZIZ zavrnilo (2. točka izreka). Upnik je priglasil izvršilne stroške sodnih taks v višini 18.000,00 SIT ali 1200 taksnih točk in fotokopij v višini 400,00 SIT. Priglašeni strošek sodnih taks spada v najnižji tarifni razred taksne tarife (do 10.000 taksnih točk, prim. Tarifno številko 1 taksne tarife), zato so bili ti upnikovi stroški, ne glede na delno utemeljenost ugovora, za izvršbo potrebni in mu jih je sodišče priznalo v celoti (1. odst. 155. čl. ZPP v zvezi s 15. čl. ZIZ), prav tako pa so bili potrebni tudi stroški fotokopiranja, saj bi vsi ti stroški upniku nastali tudi, če bi vložil predlog za izvršbo le glede zneska 3.672,75 SIT, s katerim je uspel.