Jedro

Ker je bil glede plačila sodne takse s strani sodišča prve stopnje tudi pravnomočno zavrnjen predlog tožnika za vrnitev v prejšnje stanje, ostaja torej dejansko stanje, ki je bilo podlaga za izdajo izpodbijanega sklepa, nespremenjeno. S tem pa so izpolnjeni zakonski pogoji za ustavitev postopka, zato je izpodbijani sklep pravilen in zakonit.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi izpodbijani sklep.

Obrazložitev

1. Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje na podlagi tretjega odstavka 105.a člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) v zvezi s prvim odstavkom 22. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1) postopek ustavilo, ker sodna taksa za tožbo ni bila plačana niti v roku, določenem v plačilnem nalogu.

2. Sodišče prve stopnje je v obrazložitvi izpodbijanega sklepa navedlo, da tožnik ob vložitvi tožbe sodne takse ni plačal. Zato ga je sodišče po pooblaščenki s plačilnim nalogom z dne 11. 3. 2015, ki je bil pooblaščenki vročen dne 12. 3. 2015, pozvalo k plačilu sodne takse in ga v plačilnem nalogu tudi opozorilo, da bo v primeru neplačila sodne takse štelo, da je tožbo umaknil. Tožnik v roku, določenem v plačilnem nalogu, sodne takse ni plačal, zato je sodišče prve stopnje v skladu s tretjim odstavkom 105.a člena ZPP izdalo sklep o ustavitvi postopka.

3. Tožnik v pritožbi navaja, da se ne strinja s stališčem sodišča prve stopnje, da je rok za plačilo sodne takse materialen rok, kot tudi ne s presojo sodišča, da ni izkazal opravičljivih razlogov za zamudo. Ob pritožbi je vložil tudi predlog za vrnitev v prejšnje stanje, v katerem je utemeljeval razloge, ki naj bi zamudo za plačilo sodne takse opravičevali. Sodišče prve stopnje je njegov predlog za vrnitev v prejšnje stanje s sklepom I U 439/2015-8 z dne 17. 8. 2015 pravnomočno zavrnilo.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Po določbi prvega odstavka 105.a člena ZPP, ki se na podlagi prvega odstavka22. člena ZUS-1 v upravnem sporu primerno uporablja za vprašanja postopka, ki z ZUS-1 niso urejena, mora tožnik že ob vložitvi tožbe plačati sodno takso. V nasprotnem primeru mora biti sodna taksa plačana najkasneje v roku, ki ga določi sodišče v nalogu za plačilo sodne takse, v katerem mora sodišče stranko opozoriti na posledice njenega neplačila (drugi odstavek 105.a člena ZPP). Če v tem roku sodna taksa za tožbo ni plačana in niso podani pogoji za oprostitev, odlog ali obročno plačilo sodnih taks, se šteje, da je vloga umaknjena (tretji odstavek istega člena).

6. Med strankama ni sporno, da tožnik sodne takse za tožbo ni plačal ob vložitvi tožbe in tudi ne v zakonskem 15-dnevnem roku, ki ji ga je sodišče prve stopnje postavilo v nalogu za plačilo sodne takse, izdanem na podlagi 34. člena Zakona o sodnih taksah. Temu tožnik v pritožbi ne ugovarja. Ker je bil glede plačila sodne takse s strani sodišča prve stopnje tudi pravnomočno zavrnjen predlog tožnika za vrnitev v prejšnje stanje, ostaja torej dejansko stanje, ki je bilo podlaga za izdajo izpodbijanega sklepa, nespremenjeno. S tem pa so izpolnjeni zakonski pogoji za ustavitev postopka, zato je izpodbijani sklep pravilen in zakonit. 7. Vrhovno sodišče je moralo zato pritožbo tožnika zavrniti in potrditi izpodbijani sklep na podlagi 76. člena v povezavi z 82. členom ZUS-1.