Jedro

Sodišče lahko sklene, da ne bo samo reševalo predhodnega vprašanja in prekine postopek, le tedaj, ko o tem vprašanju že teče kak postopek. Če ni tako, mora o vprašanju odločiti samo.

Izrek

Pritožbi se ugodi in se sklep sodišča prve stopnje razveljavi.

Obrazložitev

: V obravnavani odškodninski zadevi, ki se je začela s tožbo, vloženo 16. novembra 2000, je sodišče prve stopnje že drugič prekinilo postopek. Tokrat ga je prekinilo do pravnomočne odločitve o določitvi meje. Obenem je tožečo stranko in drugo toženo stranko napotilo, naj v tridesetih dneh v nepravdnem postopku pred pristojnim sodiščem sprožita postopek za ureditev meje med spornima parcelama.

Proti sklepu se pritožuje tožeča stranka. V opredelitvi predmeta navaja, da izpodbija 1. točko izreka sklepa. Uveljavlja pritožbeni razlog kršitve določb pravdnega postopka. Sodišču pa predlaga, naj izpodbijani sklep razveljavi in vrne sodišču prve stopnje v nov postopek. Izpodbijani sklep naj bi bil nepravilen, nezakonit, nejasen in nerazumljiv. Iz obrazložitve sklepa ni razvidno, zakaj je sodišče na sprožitev postopka za ureditev meje napotilo tako tožečo, kot tudi toženo stranko.

Pritožba je utemeljena.

Pritožbeno sodišče najprej ugotavlja, da je odločitev v izpodbijanem sklepu enovita, čeprav je razdeljena na tri točke. Posamezne odločitve so samostojne zgolj navidezno, v resnici pa se dopolnjujejo. Tako se že sama 2. točka izreka sklicuje na 1. točko izreka. S tem ko tožeča stranka napada 1. točko izreka, tako nujno napada tudi 2. in 3. točko izreka. Pritožbeno sodišče je zato nadalje odločalo o pravilnosti izpodbijanega sklepa kot celote. V skladu s 13. členom ZPP (Zakon o pravdnem postopku (Uradni list RS št. 73/2007 do Uradni list RS št. 45/2008) lahko sodišče samo rešuje predhodno vprašanje, če ni s posebnimi predpisi drugače določeno in če o predhodnem vprašanju še ni odločilo sodišče ali kakšen drug pristojen organ. Če pa sklene, da ne bo samo reševalo predhodnega vprašanja, odredi prekinitev postopka (206. člen ZPP). Določb o reševanju predhodnega vprašanja in o prekinitvi postopka zaradi odločitve, da sodišče predhodnega vprašanja ne bo reševalo samo, ni mogoče razlagati tako, da sodišče prekine postopek zaradi reševanja predhodnega vprašanja tudi v primeru, če drug postopek sploh še ni v teku. Takšna odločitev namreč povzroča nevzdržen pravni položaj. Odreka pravico do sodnega varstva (2. odstavek 2. člena ZPP) in posega v ustavno zagotovljeno pravico do sodnega varstva (23. člen Ustave RS). Vprašanje o poteku meje je v obravnavani zadevi sicer res predhodno vprašanje, vendar o njem zaenkrat ne odloča noben drug organ ter tudi ni nobenega zagotovila, da bo o tem odločal. Postopek v obravnavani zadevi bi bil lahko prekinjen ad infinitum.

Pritožbeno sodišče tako ugotavlja, da sodišče prve stopnje v takšnem procesnem položaju ni smelo odreči, da bo samo reševalo predhodno vprašanje. Iz tega razloga tudi ni smelo prekiniti postopka in prav tako ne pravdnih strank napotovati, naj del dejanskih in pravnih vprašanj, pomembnih za to pravdo, rešujeta drugje.

Pritožba je tako utemeljena. Sodišče prve stopnje je napačno uporabilo določbe procesnega prava. Podana je bistvena kršitev postopka, zato je pritožbeno sodišče v skladu s 3. točko 365. člena ZPP izpodbijani sklep razveljavilo. Sodišče mora v nadaljevanju nadaljevati pravdo.