Jedro

Izjema od splošnega načela prepovedi obračunavanja obrestnih obresti je predpisana za "procesne obresti", to je za obresti od vtoževanih zapadlih in neplačanih zamudnih ali pogodbenih obresti za čas od dneva, ko je bil pri sodišču vložen zahtevek za njihovo plačilo (drugi odstavek 279. člena ZOR). Načelno pravno mnenje z občne seje Vrhovnega sodišča RS z dne 17.12.1991, po katerem se prepoved obrestovanja zapadlih zamudnih obresti ne nanaša na obračunavanje obresti po konformni metodi, ni upoštevno za presojo utemeljenosti v pritožbi spornih obrestnih obresti. Po konformni metodi je tožeča stranka že obračunala zapadle in še neplačane zamudne obresti. V pritožbi sporne obresti pa so še dodatne obresti, torej obresti od obrestnih obresti, za katere ni sodnega varstva.

Izrek

Pritožba se zavrne kot neutemeljena in se potrdi sodba sodišča prve stopnje.

Tožeča stranka nosi svoje pritožbene stroške.

Obrazložitev

Tožeča stranka je z izvršilnim predlogom na podlagi verodostojne listine, ki ga je vložila 5.5.1993, zahtevala od tožene stranke plačilo zakonitih zamudnih obresti po treh obračunih obresti v skupnem znesku 178.857,80 sit s pripadki od dneva vložitve predloga in stroški. Po ugovoru dolžnika in utesnitvi zahtevka na 67.008,00 sit, je prostopno sodišče za navedeni znesek ohranilo izvršilni sklep v veljavi, zavrnilo pa je zahtevek za zakonite zamudne obresti od kapitaliziranih zneskov zamudnih obresti do dneva vložitve izvršilnega predloga, ki ga je tožeča stranka postavila ob utesnitvi prvotnega zahtevka.

Zoper zavrnilni del prvostopne sodbe se je tožeča stranka pravočasno pritožila iz vseh pritožbenih razlogov z navedbo, da je stališče prvostopnega sodišča, po katerem pripadajo tožeči stranki od kapitaliziranih obresti zakonite zamudne obresti šele od dneva vložitve zahtevka za njihovo plačilo, zmotno. Sklicevala se je na načelno pravno mnenje Vrhovnega sodišča RS z dne 17.12.1991, po katerem se prepoved obrestovanja zapadlih zamudnih obresti ne nanaša na obračunavanje zamudnih obresti po konformni metodi.

Sodišče druge stopnje je preiskusilo prvostopno sodbo v napadenem delu in v mejah uveljavljenih razlogov, kakor tudi v smeri tistih pritožbenih razlogov, na katere se mora ozirati po uradni dolžnosti.

Pri tem preiskusu je pritožbeno sodišče ugotovilo, da pritožba ni utemeljena iz naslednjih razlogov: V Zakonu o obligacijskih razmerjih (v nadalj. ZOR) je predpisano splošno načelo prepovedi obračunavanja obrestnih obresti (prvi odstavek 279. in prvi odstavek 400. člena ZOR). Izjema od tega pravila je predpisana za "procesne obresti", to je za obresti od vtoževanih zapadlih in neplačanih zamudnih ali pogodbenih obresti za čas od dneva, ko je bil pri sodišču vložen zahtevek za njihovo plačilo (drugi odstavek 279. člena ZOR). V obravnavanem primeru je sodišče prve stopnje izjemo iz drugega odstavka 279. člena ZOR upoštevalo in tožeči stranki priznalo obrestne obresti kot procesne obresti od vložitve predloga za izvršbo (obresti od zneska 67.008,30 sit od 5.5.1993 dalje). Načelno pravno mnenje z občne seje Vrhovnega sodišča RS z dne 17.12.1991, po katerem se prepoved obrestovanja zapadlih zamudnih obresti ne nanaša na obračunavanje obresti po konformni metodi, ni upoštevno za presojo utemeljenosti v pritožbi spornih obrestnih obresti. Po konformni metodi je tožeča stranka že obračunala zapadle in še neplačane zamudne obresti. V pritožbi sporne obresti pa so še dodatne obresti, torej obresti od obrestnih obresti, za katere ni sodnega varstva.

Zaradi vsega navedenega pritožba ni utemeljena. Izrek o pritožbenih stroških temelji na določilih členov 166/1 in 154/1 ZPP.