Jedro

Nobena opravičila, zdravniška dokumentacija, zlasti pa ne izvedensko mnenje, kot tudi ne same navedbe v pritožbi, ne kažejo na obstoj utemeljenega razloga, ki bi opravičil to, da obdolženec v več letih niti enkrat ni pristopil na prav noben razpisani narok.

Ob dejstvu, da je izvedenec ugotovil, da je obdolženec zdravstveno sposoben udeležbe in sodelovanja na glavni obravnavi v obravnavani kazenski zadevi, pritožbeno sodišče v celoti pritrjuje stališču prvostopenjskega sodišča, da se obdolženec očitno izmika prihodu na obravnavo, pri čemer s pisanjem opravičil po mailu (ki jih napiše sam ali zagovornik) zgolj zavlačuje s svojim prihodom na narok. Četudi je določene odsotnosti opravičil z zdravniškimi opravičili, pa glede na njihovo veliko število več ni možno zavzeti stališča, da gre za povsem upravičene odsotnosti, upoštevaje izvedensko mnenje, da je povsem sposoben sodelovanja v postopku.

Izrek

Pritožba se zavrne kot neutemeljena.

Obrazložitev

1.Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom v skladu z drugim odstavkom 307. člena Zakona o kazenskem postopku (v nadaljevanju ZKP) zoper obdolženca odredilo pripor zaradi zagotovitve njegove navzočnosti na glavni obravnavi. Pripor po tem sklepu traja od dneva in ure prijetja obdolženca do objave sodbe, če ni prej odpravljen, najdlje pa mesec dni.

2.Zoper sklep se je pritožil obdolženčev zagovornik zaradi bistvenih kršitev določb kazenskega postopka in zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja. Predlaga, da pritožbeno sodišče pritožbi ugodi in izpodbijani sklep spremeni tako, da izreče, da se pripor zoper obdolženca ne odredi, podredno pa, da ukrep pripora nadomesti z milejšim ukrepom.

3.Pritožba ni utemeljena.

4.Po določbi drugega odstavka 307. člena ZKP sme sodišče zoper obdolženca, ki je bil v redu povabljen, se pa očitno izmika in noče priti na glavno obravnavo, za pripor pa ni nobenega od razlogov iz 201. člena ZKP, odrediti pripor, da zagotovi njegovo navzočnost na glavni obravnavi. Eden od pogojev za odreditev pripora po navedenem drugem odstavku 307. člena ZKP je, da je bil obdolženec v redu povabljen na glavno obravnavo, to pa pomeni, da mu je bilo poslano vabilo s predpisano vsebino in opozorili in mu je bilo tudi pravilno ter pravočasno vročeno. V tem primeru sme pripor trajati do objave sodbe, najdalj pa mesec dni. Sodišče prve stopnje je v pritožbeno izpodbijani odločitvi ugotovilo obstoj utemeljenega suma, okoliščine, ki kažejo na obdolženčevo izmikanje prihodu na glavno obravnavo ter neogibnost in sorazmernost pripora.

5.Sodišče prve stopnje je na str. 3-7 razlogov pritožbeno izpodbijanega sklepa obstoj utemeljenega suma utemeljilo z navedbo dokazov, iz katerih ta izhaja in v bistvenem povzelo vsebino teh dokazov, oziroma navedlo okoliščine, ki izhajajo iz le-teh in tako upoštevaje vse do takrat zbrane dokaze tekom posameznih preiskovalnih dejanj (zaslišanje A. A., B. B., C. C., Č. Č., D. D.) v nasprotju z zatrjevanjem obrambe, obrazloženo ugotovilo obstoj utemeljenega suma za storitev obdolžencu očitanih kaznivih dejanj. Za pritožbeno sodišče sta takšna obrazložitev in sprejeti zaključek o obstoju utemeljenega suma popolnoma sprejemljiva, zadosti obrazložena in argumentirana. Zagovornik tako ne more uspeti s pavšalno navedbo, da je ocena o obstoju utemeljenega suma nekritična in pomanjkljiva, prav tako pa pritožbenega sodišča ne prepriča pritožbena navedba, da bi konkretna zadeva lahko bila le civilno pravni delikt, saj se mu očitajo le premoženjska neplačila.

6.Nadalje je sodišče prve stopnje utemeljilo tudi zaključek, da se obdolženec očitno izmika in noče pristopiti na glavno obravnavo. Pri tem je kronološko povzelo razpisane naroke za glavno obravnavo, na katere obdolženec ni pristopil.

7.Obdolženec je bil na glavne obravnave pravilno vabljen. Pri tem so mu bila nekatera vabila vročena na njegov naslov, ki jih je sprejel, nekatera pa preko detektiva. Vendar obdolženec na naroke ni pristopal, pri tem pa se je skliceval na različne zdravstvene težave, zaradi katerih naj ne bi mogel pristopiti na narok. Drži, da je za nekatere od svojih odsotnosti poslal opravičilo na predpisanem obrazcu. Tako iz podatkov spisa (iz pisanja E.E, dr. med, specialistka družinske medicine z dne 30.11.2024, priloga B2) izhaja, da se 12.11.2024 ni mogel udeležiti obravnave na sodišču zaradi vnetja prebavil, 6.11.2024 je prejel potrdilo, da se ne more udeležiti obravnave na sodišču, ker je imel bolečino v križu (lumbalgija). Za 18.10.2024 je od zdravnice prejel potrdilo o odsotnosti obravnave na sodišču zaradi akutnega respiratornega infekta, koronavirusne okužbe, imel je pozitiven COVID test. Dne 9.9.2024 je prejel potrdilo o odsotnosti obravnave na sodišču zaradi bolečine v križu (lumbalgija). Za 17.4.2024 in 18.4.2024 je prejel potrdilo o odsotnosti obravnave na sodišču zaradi akutne okužbe spodnjih dihal. Dne 15.3.2024 je bilo izdano potrdilo o odsotnosti obravnave na sodišču zaradi akutnega respiratornega infekta. Iz pisanja E. E., dr. med, specialistka družinske medicine z dne 30.11.2024 izhaja, da ne bo zmožen udeležbe pred sodiščem tri mesece. Opravil je magnetno resonančno slikanje L/S hrbtenice, ki je pokazalo degenerativne spremembe ledvene hrbtenice. Opravil bo pregled pri ortopedu, ki bo odločil o postopkih zdravljenja (priloga B2). Za glavno obravnavo dne 21.1.2025 je obdolženec poslal mail, da se ne bo udeležil, ko mu je sodišče odgovorilo, da ne bo opravičilo izostanka, ker ni na predpisanem obrazcu, je odgovoril, da bo zaradi virusne bolezni zdravniško poročilo dostavljeno naknadno in je sodišče štelo, da je izostanek neupravičen. Za glavno obravnavo 28.3.2025 je bil odrejen prisilni privod, ki ni bil realiziran, ker obdolženca niso našli.

8.7. Prvostopenjsko sodišče je dne 3.12.2024 odredilo izdelavo izvedenskega mnenja in izvedencu naložilo, da naj ugotovi, ali je obdolženec zdravstveno sposoben udeležbe in sodelovanja na glavni obravnavi. Izvedenec F. F., dr. med., sodni izvedenec za ortopedsko kirurgijo, je vabil obdolženca tudi na pregled v ortopedsko obravnavo, ki se ga ni udeležil. Iz pisanja izvedenca z dne 3.1.2025 izhaja, da je poslal vabilo na pregled obdolžencu na naslov, ki je naveden v sodnem spisu in v sistemu MEDIS-UKC ..., vendar je izvedenca v mapi pričakalo odprto pismo, na katerem je bil prečrtan naslov in spodaj pripisan 2000 Maribor ter štampiljko neznano (četudi je poslal zaprto kuverto). Kljub temu je na osnovi pregleda celotne razpoložljive medicinske dokumentacije lahko podal mnenje in zaključil, da je obdolženec zdravstveno sposoben udeležbe in sodelovanja na glavni obravnavi v obravnavani kazenski zadevi.

9.8. Zagovornik v svoji pritožbi izpostavi ravno to, da izvedenec obdolženca ni nikoli pregledal in da zgolj na podlagi zdravstvenega kartona ne more oceniti, kako se je obdolženec počutil točno na tiste dneve, ko so bili razpisani naroki. Vendar pa očitno obdolženec ni prišel na pregled, v vsakem primeru pa je izvedenec lahko že na podlagi pridobljene dokumentacije in MR hrbtenice podal svoje mnenje, katero je tudi po presoji pritožbenega sodišča strokovno in prepričljivo. Naroki so bili razpisani vse od 25.8.2023, pa do 28.3.2025. Nobena opravičila, zdravniška dokumentacija, zlasti pa ne izvedensko mnenje, kot tudi ne same navedbe v pritožbi, ne kažejo na obstoj utemeljenega razloga, ki bi opravičil to, da obdolženec v več letih niti enkrat ni pristopil na prav noben razpisani narok. V vsem tem času razlogi za preklic zgolj trikrat niso bili na strani obdolženca. Pri tem ni moč spregledati, da naj bi se po domnevnih storitvah kaznivih dejanj izogibal že samim oškodovancem. Ob dejstvu, da je izvedenec ugotovil, da je obdolženec zdravstveno sposoben udeležbe in sodelovanja na glavni obravnavi v obravnavani kazenski zadevi, pritožbeno sodišče v celoti pritrjuje stališču prvostopenjskega sodišča, da se obdolženec očitno izmika prihodu na obravnavo, pri čemer s pisanjem opravičil po mailu (ki jih napiše sam ali zagovornik) zgolj zavlačuje s svojim prihodom na narok. Četudi je določene odsotnosti opravičil z zdravniškimi opravičili, pa glede na njihovo veliko število več ni možno zavzeti stališča, da gre za povsem upravičene odsotnosti, upoštevaje izvedensko mnenje, da je povsem sposoben sodelovanja v postopku. Še zlasti pa ni mogoč zaključek, da je obdolženec pokazal kakršnokoli mero samokritičnosti ali sodelovanja z represivnimi organi, kar neutemeljeno navaja pritožnik. Tako sodišče ni prezrlo nobenih subjektivnih okoliščin pri obdolžencu, pritožbene navedbe, da obdolženca samo enkrat niso našli in da če bi se imel namen skriti, bi se že ter ne bi imel več bivališča v Sloveniji, pa ob vsem navedenem ne morejo pripeljati do drugačnega zaključka drugostopenjskega sodišča.

10.9. Sodišče prve stopnje je pravilno zaključilo, da je podana sorazmernost med odrejenim priporom in posegom v obdolženčevo osebno svobodo ter da drugače njegove navzočnosti ni mogoče zagotoviti. Že iz prakse Vrhovnega sodišča (VSRS Sodba XI Ips 44375/2017) izhaja, da je z določitvijo ukrepa za zagotovitev obtoženčeve navzočnosti po drugem odstavku 307. člena ZKP že zakonodajalec opravil test sorazmernosti med dolžnostjo države, da se izpelje zakonit kazenski postopek, in posegom v temeljne človekove pravice, ki ga predstavlja pripor. Na podlagi prej navedenih okoliščin je prvostopenjsko sodišče tudi utemeljeno presodilo, da se je obdolženec, ki je bil seznanjen, da zoper njega poteka kazenski postopek in je bil pravilno vabljen na razpisane naroke glavne obravnave, očitno izmikal udeležbi na glavni obravnavi in da njegove udeležbe ni mogoče doseči z odreditvijo milejših ukrepov - z vabili ali prisilno privedbo, ki ni bila realizirana. Ob upoštevanju, da se mu očita več kaznivih dejanj zoper premoženje, za katera mu grozijo kazni zapora (za kaznivo dejanje zatajitve po prvem odst. 208. člena KZ-1 zapor do dveh let, za kaznivo dejanje goljufije po prvem odst. 211. člena KZ-1 zapor do treh let, po petem v zvezi s prvim odst. 211. člena KZ-1 pa zapor do enega leta), je torej odreditev pripora neogiben in sorazmeren ukrep, da se na ta način zagotovi navzočnost obdolženca na tem procesnem dejanju sodišča. Zagovornik posledično ne more uspeti s pavšalno trditvijo, da pripor ni neogibno potreben za zagotovitev navzočnosti in z zavzemanjem za milejši ukrep.

11.10. Upoštevaje vse navedeno se pritožbene navedbe izkažejo kot neutemeljene, odločitev sodišča prve stopnje pa pravilna in zakonita. Ker pritožbeno sodišče pri obravnavanju pritožbe ni zasledilo kršitev, ki jih je dolžno ugotavljati po uradni dolžnosti (peti odstavek 402. člena ZKP), je pritožbo obdolženčevega zagovornika zavrnilo kot neutemeljeno (tretji odstavek 402. člena ZKP).

12.11. Če bo za obdolženca nastopila dolžnost plačila stroškov kazenskega postopka (95. člen ZKP), bo sodno takso za zavrnitev pritožbe zoper sklep o odreditvi pripora, odmerilo sodišče prve stopnje, po pravnomočnosti sodbe.

Zveza:

Zakon o kazenskem postopku (1994) - ZKP - člen 307, 307/2

Pridruženi dokumenti:*

*Zadeve, v katerih je sodišče sprejelo vsebinsko enako stališče o procesnih oz. materialnopravnih vprašanjih.