Jedro

Podjetje se ne more lastninsko preoblikovati na stvareh, na katere se nanaša pravnomočna začasna odredba oziroma pisni sporazum, ki ga o izločitvi sredstev sklene z upravičencem.

Izrek

Pritožbi se ugodi, sodba Upravnega sodišča Republike Slovenije v Ljubljani, št. U 2607/97-12 z dne 7.4.1999 se spremeni tako, da se tožba zavrne.

Obrazložitev

Prvostopenjsko sodišče je na podlagi 2. točke 1. odstavka 6. člena ZUS ugodilo tožbi tožnikov, odpravilo odločbo tožene stranke z dne 4.9.1997 in je zadevo vrnilo v ponovni postopek. Z navedeno odločbo je tožena stranka zavrnila pritožbo tožnikov proti odločbi Agencije Republike Slovenije za prestrukturiranje in privatizacijo (v nadaljevanju agencija) z dne 5.5.1997, s katero je le-ta odobrila program lastninskega preoblikovanja podjetja S. d.d., K. (v nadaljevanju podjetje).

V razlogih izpodbijane sodbe je prvostopenjsko sodišče med drugim navedlo, da podjetje ni ravnalo v skladu s pravnomočno začasno odredbo (odločba Občine K. z dne 10.3.1993) ter iz lastninskega preoblikovanja ni izločilo stvari in nepremičnin iz zemljiškoknjižnega vložka 446 in 160 k.o. M. Na podlagi dopisa Upravne enote K. (z dne 6.9.1995) pa je iz lastninskega preoblikovanja izločilo parceli št. 160/3 in 160/4, vl. št. 521 k.o. M., ki sta dejansko bili predmet denacionalizacijskega zahtevka pravnih naslednikov upravičenca A.Š. Z navedenim dopisom je bilo namreč podjetje obveščeno, da so po podatkih zemljiške knjige, v začasni odredbi navedene nepremičnine v lasti fizičnih oseb. Ker pa navedeni dopis po 15. členu Zakona o lastninskem preoblikovanju podjetja (ZLPP) ni pravna podlaga za izločitev stvari iz programa lastninskega preoblikovanja, tudi soglasje agencije k programu lastninskega preoblikovanja podjetja ni zakonito.

Tožena stranka v pritožbi, ki jo vlaga iz vseh pritožbenih razlogov 1. odstavka 72. člena ZUS, navaja, da podjetje ni razpolagalo z nepremičninami, na katere se je nanašala pravnomočna začasna odredba, saj je pri njeni izdaji prišlo do pomote. Zato je v duhu zavarovanja pravic bivših lastnikov in njihovih dedičev na podlagi dopisa pristojnega organa, s katerim je bilo obveščeno, da je dejansko zavezano iz lastninskega preoblikovanja izločiti parceli št. 160/3 in 160/4 k.o. M., navedeni nepremičnini izločilo. Ker je v skladu z veljavnimi določbami ZLPP zavarovalo interese denacionalizacijskega upravičenca, meni, da niso bile kršene določbe ZLPP. Predlaga, da pritožbeno sodišče izpodbijano sodbo spremeni tako, da tožbo zavrne oziroma podrejeno, da jo razveljavi in zadevo vrne v novo sojenje.

Odgovori na pritožbo niso bili vloženi.

Pritožba je utemeljena.

Za odločitev v obravnavani zadevi je po presoji pritožbenega sodišča relevantno, da je bil predlog za izdajo začasne odredbe o zavarovanju zahtevka v procesu lastninskega preoblikovanja pravočasno vložen ter je bilo o njem tudi pravnomočno odločeno, pomote pri opredelitvi stvari, ki so predmet začasne odredbe, pa so bile odpravljene z že omenjenim dopisom pristojnega upravnega organa, ki ga je podjetje v celoti upoštevalo.

Podjetje je po podatkih upravnih spisov v skladu z namenom ZLPP zavarovalo pravice bivšega lastnika oziroma njegovih dedičev ter se do pravnomočnosti odločitve o predlagani začasni odredbi ni lastninsko preoblikovalo, iz lastninskega preoblikovanja pa je tudi izločilo le tiste stvari, ki so predmet denacionalizacijskega zahtevka. Sodišče prve stopnje je zato zmotno presodilo, da je bil v obravnavanem primeru kršen 15. člen ZLPP, po katerem se podjetje lahko lastninsko preoblikuje le na nespornem delu družbenega kapitala.

Ker je prvostopenjsko sodišče na podlagi pravilno ugotovljenega dejanskega stanja zmotno uporabilo materialno pravo, je pritožbeno sodišče pritožbi ugodilo in na podlagi 3. točke 2. odstavka 77. člena ZUS izpodbijano sodbo sodišča prve stopnje spremenilo tako, da je tožbo tožečih strank zavrnilo.