Jedro

Tožeča stranka v pritožbi zoper odločbo upravnega organa prve stopnje ni izpodbijala dejanskega stanja (dolžine prekopa, za katerega je bila odmerjena taksa), iz tožbenih navedb tudi ne izhaja, zakaj novih dejstev oziroma novih dokazov ni navedla že v postopku izdaje upravnega akta oziroma ni imela možnosti predložiti oziroma navesti le-teh. Tako so te tožbene navedbe predstavljale nedopustno tožbeno novoto iz 52. člena ZUS-1.

Izrek

I. Revizija se zavrne.

II. Tožeča stranka sama trpi svoje stroške revizijskega postopka.

Obrazložitev

1. Z izpodbijano sodbo je sodišče prve stopnje na podlagi prvega odstavka 59. člena Zakona o upravnem sporu - ZUS (Ur. l. RS, št. 50/97 in 70/2000) zavrnilo tožbo tožeče stranke zoper odločbo tožene stranke z dne 21. 5. 2004, s katero je županja Občine Izola ob reševanju pritožbe zavrnila pritožbo tožeče stranke zoper odločbo Urada za okolje, prostor, gospodarstvo in nepremičnine, Oddelka za nepremičnine, Občine Izola z dne 31. 3. 2004. Z navedeno odločbo je upravni organ prve stopnje odmeril komunalno takso za prekop javne površine za namen izdelave CATV omrežja v višini 1.487.200 SIT.

2. Sodišče prve stopnje v sodbi pritrjuje odločitvi tožene stranke ter se pri tem sklicuje na 9. točko prvega odstavka 4. člena Zakona o komunalnih taksah - ZKT in na 3. točko 2. člena Odloka o komunalnih taksah v Občini Izola - Odlok (Uradne objave Občine I., št. 5/2003) ter točko 1.8. tarifne številke 1 Taksne tarife Odloka. Pri tem je sodišče prve stopnje pojasnilo, da pri tožeči stranki ni šlo za odmero takse za že zgrajen podzemni objekt in napravo (taksni predmet določen v točki 1.6 tarifne številke 1 Taksne tarife), na katerega se nanaša točka 7. opomb k tarifni številki 1, temveč za pravico uporabe javne površine za namen vgraditve naprav v površino (prekopi, vkopi, prekopavanja, podkopavanje in druga dela) na podlagi točke 1.8. tarifne številke 1 in zato v določbah Odloka ni podana pravna podlaga za oprostitev plačila komunalne takse tožeče stranke.

3. Tožeča stranka je vložila revizijo (prej pritožbo) iz vseh razlogov po 72. členu ZUS. Predlaga, da Vrhovno sodišče sodbo sodišča prve stopnje spremeni tako, da odločbo tožene stranke z dne 31. 3. 2004 razveljavi in toženi stranki naloži vračilo plačane komunalne takse v višini 1.487.200,00 SIT z zakonskimi zamudnimi obrestmi od dne 15. 4. 2004 dalje do plačila, podrejeno pa, da sodbo sodišča prve stopnje razveljavi in vrne zadevo v ponovno sojenje. Glede bistvene kršitve določb postopka v upravnem sporu v reviziji navaja, da sodišče prve stopnje ni opravilo glavne obravnave, kar je vplivalo na zakonitost in pravilnost sodbe sodišča prve stopnje, saj niti upravni organ niti sodišče prve stopnje nista ugotavljala dejstva, ali ima kabelsko komunikacijsko omrežje značaj objekta javne ali objekta komunalne infrastrukture, pa bi ga moralo, da bi lahko pravilno uporabilo materialno pravo. Poleg tega navaja, da je tožena stranka izdala odločbo samo na podlagi vloge tožeče stranke in brez zaslišanja tožeče stranke ter preverjanja dejanskega stanja na terenu, s čimer je kršeno načelo materialne resnice. Revident meni, da je sodišče prve stopnje zmotno uporabilo materialno pravo, saj so na podlagi 32. člena Odloka takse oproščeni taksni predmeti, ki so namenjeni opravljanju javnih služb, iz samih tožbenih navedb pa jasno izhaja, da je kabelski komunikacijski sistem za kabelsko televizijo, ki ga je tožeča stranka postavila, objekt oziroma naprava javnega značaja in objekt komunalne infrastrukture ter kot tak namenjen opravljanju javne službe, za kar dajeta podlago sedmi in osmi odstavek 3. člena Zakona o telekomunikacijah, katerega niti tožena stranka, niti sodišče prve stopnje nista uporabila. Poleg navedenega v reviziji navaja, da podlago za oprostitev plačila komunalne takse daje tudi Taksna tarifa 1 Odloka, kjer je v 7. točki opomb k Taksni tarifi 1 določeno, da se za podzemne objekte in naprave štejejo vkopani rezervoarji, strojne inštalacije, gradbeni objekti in vsi objekti in naprave, ki nimajo značaja objekta javne ali objekta komunalne infrastrukture, kabelski komunikacijski sistem pa ima značaj objekta javne oziroma objekta komunalne infrastrukture na podlagi določb Zakona o telekomunikacijah. Pritožba uveljavlja tudi zmotno in nepopolno ugotovitev dejanskega stanja.

4. Tožena stranka odgovora na revizijo (prej pritožbo) ni vložila.

5. Revizija ni utemeljena.

6. S 1. 1. 2007 je začel veljati ZUS-1, ki je kot izredno pravno sredstvo v upravnem sporu uvedel tudi revizijo. Po določbi prvega odstavka 107. člena ZUS-1 Vrhovno sodišče odloča o pravnih sredstvih, vloženih do 1. 1. 2007 po določbah ZUS-1. Na podlagi drugega odstavka 107. člena ZUS-1 se do 1. 1. 2007 vložene pritožbe, če ne izpolnjujejo pogojev za pritožbo po tej določbi, štejejo za revizije. Ker obravnavana pritožba, ki je bila vložena pred uveljavitvijo ZUS-1, ne izpolnjuje pogojev po drugem odstavku 107. člena ZUS-1, se obravnava kot pravočasna in dovoljena revizija. Sodba sodišča prve stopnje je v skladu z določbo drugega odstavka 107. člena ZUS-1 postala pravnomočna dne 1. 1. 2007. 7. ZUS-1 v 85. členu določa, da se revizija lahko vloži zaradi bistvene kršitve določb postopka v upravnem sporu iz drugega in tretjega odstavka 75. člena ZUS-1 ter zaradi zmotne uporabe materialnega prava. Revizije ni mogoče vložiti zaradi zmotne ali nepopolne ugotovitve dejanskega stanja (drugi odstavek 85. člena ZUS-1), zato revizijsko sodišče izpodbijane sodbe v tej smeri ni preizkušalo.

8. Po presoji revizijskega sodišča ni podana bistvena kršitev določb postopka v upravnem sporu zaradi neopravljene glavne obravnave. Po določbi drugega odstavka 75. člena ZUS-1 v zvezi s 1. točko prvega odstavka 85. člena ZUS-1 se opustitev oprave glavne obravnave pred sodiščem prve stopnje šteje za bistveno kršitev določb postopka v upravnem sporu, če je bila ta opustitev v nasprotju z ZUS-1 in je to vplivalo na zakonitost ali pravilnost sodbe. V 59. členu ZUS-1 je določeno, da sodišče lahko odloči brez glavne obravnave (sojenje na seji), če dejansko stanje, ki je bilo podlaga za izdajo upravnega akta, med tožnikom in tožencem ni sporno. Ne glede na to lahko sodišče odloči brez glavne obravnave tudi v primerih iz drugega odstavka 59. člena ZUS-1, med drugim tudi, če je dejansko stanje med tožnikom in tožencem sporno, vendar stranke navajajo zgolj tista nova dejstva in dokaze, ki jih skladno z ZUS-1 sodišče ne more upoštevati (52. člen ZUS-1) ali pa predlagana nova dejstva in dokazi niso pomembni za odločitev (druga alinea drugega odstavka 52. člen ZUS-1).

9. Prvostopni upravni organ je odmeril komunalno takso na podlagi podatkov iz vloge tožeče stranke z dne 29. 3. 2004. Tožeča stranka je bila na podlagi 14. člena Odloka dolžna v prijavi oziroma vlogi za uporabo taksnega predmeta navesti med drugim točne podatke o taksnem predmetu, opis in natančne mere taksnega predmeta ter druga dejstva in okoliščine, ki so pomembne za odmero takse. Tožeča stranka v pritožbi zoper odločbo upravnega organa prve stopnje ni izpodbijala dejanskega stanja (dolžine prekopa, za katerega je bila odmerjena taksa), iz tožbenih navedb tudi ne izhaja, zakaj novih dejstev oziroma novih dokazov ni navedla že v postopku izdaje upravnega akta oziroma ni imela možnosti predložiti oziroma navesti le-teh. Tako so te tožbene navedbe predstavljale nedopustno tožbeno novoto iz 52. člena ZUS-1. Glede na navedeno sodišče prve stopnje ni ravnalo v nasprotju z ZUS-1, ko ni opravilo glavne obravnave in tako po presoji revizijskega sodišča ni podana bistvena kršitev določb postopka v upravnem sporu zaradi neopravljene glavne obravnave.

10. V zvezi z revizijskimi navedbami, da niti upravni organ prve stopnje niti sodišče nista ugotavljala dejstva, ali ima kabelsko komunikacijsko omrežje, ki ga je postavila tožeča stranka, značaj objekta javne ali objekta komunalne infrastrukture, je po presoji revizijskega sodišča že sodišče prve stopnje pravilno ugotovilo, da ta okoliščina v obravnavanem primeru ni pomembna za odločitev glede na to, da je bila komunalna taksa odmerjena na podlagi točke 1.8. Tarifne številke 1 taksne tarife Odloka, kar je obrazloženo v nadaljevanju pod točko 11. 11. Po presoji revizijskega sodišča je sodišče prve stopnje svojo odločitev pravilno oprlo na določbe določbe ZKT ter Odloka. Komunalna taksa je bila tožeči stranki odmerjena zaradi prekopa javne površine za namen izdelave CATV, torej za taksni predmet iz 3. točke 2. člena Odloka, to je za uporabo javnih prostorov za začasne namene. Komunalna taksa je bila odmerjena na podlagi točke 1.8. Tarifne številke 1, ki opredeljuje višino komunalne takse za prekope kot pravico uporabe javne površine za namen vgraditve naprav v površino (prekopi, vkopi, prekopavanja, podkopavanje in druga dela). Opomba 7. tarifne številke 1, na katero se sklicuje tožeča stranka, se nanaša na točko 1.6 tarifne številke 1, torej na komunalno takso, ki se odmerja za uporabo javne površine, kjer so že zgrajeni oziroma postavljeni podzemni objekti in naprave, ki nimajo značaja objekta javne ali objekta komunalne infrastrukture (vkopani rezervoarji, strojne inštalacije, gradbeni objekti,...). Tako okoliščina, ali ima kabelsko telekomunikacijsko omrežje značaj objekta javne ali objekta komunalne infrastrukture, v obravnavanem primeru, ko gre za odmero komunalne takse za prekop javne površine in ne odmero komunalne takse za že zgrajene oz. postavljene podzemne objekte in naprave, ni relevantna in tako uporaba določb Zakona o telekomunikacijah - ZTel-1 v zvezi s tem ni potrebna. Tožeča stranka šele v reviziji navaja, da je bil prekop javne površine namenjen opravljanju javne službe in bi tako moral biti po 7. alineji 32. člena Odloka oproščen plačila takse, pri čemer opravljanje javne službe utemeljuje s tem, da je to izhajalo že iz dejstva, da je kabelski komunikacijski sistem za kabelsko televizijo, ki ga je tožeča stranka postavila v prekop, objekt javnega značaja in objekt komunalne infrastrukture. Po presoji revizijskega sodišča tožeča stranka nepravilno izenačuje pojem opravljanja javnih telekomunikacijskih storitev s pojmom opravljanja javne službe. Opravljanje javnih telekomunikacijskih storitev na podlagi 7. točke 3. člena ZTel-1 pomeni opravljanje telekomunikacijskih storitev, ki so dostopne javnosti. Z Zakonom o gospodarskih javnih službah - ZGJS je določen način in oblike izvajanja gospodarskih javnih služb. V skladu s prvim odstavkom 2. člena ZGJS se določijo gospodarske javne službe z zakoni s posameznih področij, 6. člen pa določa, v kakšnih oblikah se zagotavljajo javne službe (režijski obrati, javni gospodarski zavod, javno podjetje, z dajanjem koncesij, z vlaganjem javnega kapitala v dejavnost oseb zasebnega prava). Upoštevajoč, da tožeča stranka niti ne zatrjuje, da bi opravljala javno službo v eni izmed v ZGJS predvidenih oblikah, niti to ne izhaja iz spisovnega gradiva, revizijsko sodišče zaključuje, da tožeča stranka ni opravljala javne službe in zato ni podana pravna podlaga za uporabo določila 7. alinee prvega odstavka 32. člena Odloka, ki določa, da so takse oproščeni taksni predmeti, ki so namenjeni opravljanju javnih služb. Sodišče prve stopnje tako ni zmotno uporabilo materialnega prava.

12. Ker niso podani razlogi, zaradi katerih je bila revizija vložena, in ne razlogi, na katere mora paziti po uradni dolžnosti, je Vrhovno sodišče RS zavrnilo neutemeljeno revizijo na podlagi 92. člena ZUS-1. 13. Ker revident z revizijo ni uspel, sam trpi svoje stroške revizijskega postopka (prvi odstavek 165. člena v zvezi s 154. členom ZPP in prvim odstavkom 22. člena ZUS-1).