Jedro

Stranka, ki šele ob zaslišanju izvedenca ugotovi, da je ta kakorkoli povezan z nasprotno stranko, mora zahtevati njegovo izločitev takoj in ne šele v pritožbi.

Izrek

Revizija se zavrne.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da je oporoka pokojne M. H. z dne 10.7.1994 neveljavna. Z grafologovo pomočjo je namreč dognalo, da oporoke ni pisala ista oseba kot primerjalno gradivo, ki ga je pisala zapustnica.

Sodišče druge stopnje je toženčevo pritožbo zavrnilo, ker je bila obrazložena odločitev, da se ne postavi nov izvedenec, glede podanega izvedenskega mnenja pa ni nastal dvom o njegovi pravilnosti.

Pojasnilo, ki ga je dal izvedenec ustno, je povsem v skladu s podanim mnenjem. Izpodbijana odločba ne temelji na tistem, čemur pritožba očita, da ni stvar izvedenca grafologa. Pritožbeno sodišče ne dvomi o nepristranskosti izvedenca.

Proti tej sodbi v zvezi s prvostopno sodbo je tožeča stranka vložila revizijo iz razlogov kršitve procesnih določb in zmotne uporabe materialnega prava. Predlaga, naj vrhovno sodišče sodbo spremeni ali jo razveljavi in vrne zadevo v ponovno obravnavanje. Trdi, da obstaja nasprotje med podanim mnenjem in ustnim pojasnilom izvedenca, ki postavlja na glavo svojo ugotovitev iz pisnega mnenja. Izvedenec je bil v dvomih in zapustnice kot pisca oporoke ni mogel izključiti. Tožnik in izvedenec se očitno poznata ali pa ga je tožnik poprej angažiral sam. Toženec je namreč izvedenca videl doma pri tožniku na vrtu. Mnenje mora biti nedvoumno, izvedenec pa je celo sam zapisal, da ni uporabil popolnega postopka povečave. Sodišče ni imelo potrebnega strokovnega znanja, da bi samo ocenjevalo pravilnost pisnega in ustnega mnenja.

Tožeča stranka v odgovoru na revizijo opozarja, da toženec v bistvu izpodbija ugotovljeno dejansko stanje. Ob zaslišanju izvedenca se je jasno pokazalo, kaj je mislil s pisnim mnenjem. Neresnična je trditev o tožnikovem poznanstvu z izvedencem, sicer pa toženec niti ni zahteval njegove izločitve.

O reviziji se Državno tožilstvo Republike Slovenije ni izjavilo.

Revizija ni utemeljena.

Zatrjevanih protislovij oziroma nasprotij med pisnim in na glavni obravnavi podanim ustnim mnenjem izvedenca ni. Naj bo tožeči stranki še enkrat pojasnjeno, da je izvedenec na naroku razložil svoj zapis pod III. izvedenskega mnenja ("Ne obstaja gotovost, da bi bil pisec sporne oporoke tudi pisec nespornega primerjalnega gradiva."), tako da ga je treba razumeti, da pokojnica ni sestavila (zapisala) in podpisala obravnavane oporoke. Sleherni dvom je izključil, ko je zatrdil, da pri slednjem vztraja. Svojega pismenega mnenja nikakor "ni postavil na glavo". Iz slednjega mnenja je ob izvedenčevih posameznih analizah in ugotovitvah obravnavanega in primerjalnih pisanj tako glede samega videza pisav, enovitosti pisanja v oporoki oziroma nihanj v primerjalnih tekstih in pri tem še posebej ob analizi velikosti črk in njihovih zaključnih potez, centrifugalnosti izvedbe črk, nadalje ob predstavitvi razlik posamičnih oblik črk in to še posebej pri podpisih - razvidno "nedvoumno in jasno" spoznanje, da ni pisec oporoke in primerjalnih pisanj isti. Torej, če sploh ne bi bilo po nepotrebnem zavite citirane ugotovitve pod III. mnenja, je iz obrazložitve mnenja samega na moč jasno razvidna ugotovitev, ki jo je podal izvedenc, ko je bil zaslišan. Za razumevanje obrazložitve pismenega mnenja ni potrebno nobeno strokovno znanje, saj je ta razumljiva. Glede same pravilnosti mnenja pa sodišče s samo ni moglo imeti kakšnih pomislekov. Le-teh tudi tožena stranka, ki ji pomaga pooblaščenec, ni imela. Sicer pa se mnenji med seboj v ničemer ne razlikujeta, le da je v ustnem pojasnjeno, kaj pomeni sklepna ugotovitev pod III.

Nižji sodišči potemtakem nista storili procesnih kršitev, ki jih revizija niti ne opredeli določno. To velja tudi glede trditve, da bi moralo sodišče postaviti drugega izvedenca, ker je "toženec prepričan, da je videl izvedenca pri tožniku na vrtu doma". Res je lahko izvedenec izločen iz istih razlogov kot sodnik (prvi odstavek 254. člena ZPP/77) in tako tudi če so podane okoliščine, ki zbujajo dvom o njegovi nepristranosti (6. točka 71. člena ZPP/77), vendar mora stranka, ki je zvedela za razlog izločitve šele potem, ko je izvedenec že opravil izvedensko delo, nemudoma zahtevati njegovo izločitev (razlog iz šestega in drugega odstavka 254. člena ZPP/77). Toženec pa je to storil šele v pritožbi in ne že na naroku, na katerem je videl izvedenca. Tako ali tako pa je izvedenec izjavil po tožnikovih zadevnih trditvah v pritožbi, da pravdnih strank ne pozna, da z njimi ni imel stikov, izvzemši s tožencem, ki mu je štirikrat telefoniral na dom in se zanimal za rezultate ekspertize.

Revizijski očitek, da izvedenec ni opravil črnobelih povečav, pomeni v reviziji nedovoljeno uveljavljanje razloga nepopolne ugotovitve dejanskega stanja.

Nižji sodišči sta tako ob povedanem spoznali, ne da bi pri tem kršili procesne predpise, da oporoke ni napisala in podpisala oporočiteljica. Na podlagi te dejanske ugotovitve sta tudi pravilno odločili, da je oporoka neveljavna (prvi odstavek 63. člena Zakona o dedovanju).

Uveljavljana revizijska razloga torej nista podana in ker tudi ne gre za razlog, na kakršnega pazi sodišče po uradni dolžnosti, je neutemeljeno revizijo zavrnilo (393. člen ZPP/77).