Jedro

Tožena stranka je v obrazložitvi svoje odločbe ugotovila tudi specifične okoliščine, ki izhajajo iz obdolženkine osebnosti in so pomembne za presojo poštenosti kazenskega postopka. Upoštevala je težo očitanega kaznivega dejanja, nezapletenosti pravnih vprašanj in okoliščin, iz katerih izhaja, da je tožnica kljub temu, da nima pravnega znanja, sposobna razumeti česa je obdolžena, se zagovarjati in se s predlaganjem dokazov tudi braniti pred očitki obtožnice, zato tožena stranka pravilno zaključuje, da ni konkretnih okoliščin, ki kažejo, da bo pošten postopek zagotovljen le, če bo imel tožnica pomoč strokovne obrambe, zlasti ob upoštevanju načela materialne resnice ter načela in dubio pro reo.

Izrek

Tožba se zavrne.

Obrazložitev

1. Tožena stranka, Organ za brezplačno pravno pomoč, je z izpodbijano odločbo Bpp 1560/2013 z dne 3. 9. 2013 odločila, da se prošnja za brezplačno pravno pomoč (v nadaljevanju BPP), prosilke A.A. (tožnice v tem upravnem sporu), za pravno svetovanje in zastopanje v postopku pred Okrožnim sodiščem v Celju, opr. št. I K 16504/2012, kot neutemeljena zavrne. Tožena stranka je pojasnila, da iz obtožnice Okrožnega državnega tožilstva v Celju z dne 13. 8. 2013, opr. št. Kt 1/1654/11, izhaja, da je obdolžena storitve kaznivega dejanja izneverjenja po tretjem, drugem in prvem odstavku 215. člena Kazenskega zakonika (KZ-1), ker naj bi kot skrbnica za poseben primer, ko bi morala zastopati premoženjske koristi matere B.B., zavestno delala v njeno škodo.

2. Tožena stranka je ugotovila, da je za očitano kaznivo dejanje predpisana kazen do 5 let zapora in sicer se prosilki očita, da kot skrbnica za poseben primer svoji materi B.B., med drugim je bila pooblaščena za plačevanje stroškov oskrbe, hrane in bivanja matere, ni izvajala svojih obveznosti, ampak je v različnih družbah z materinega računa dvignila približno za okrog 10.000 EUR gotovine in si v tej višini pridobila premoženjsko korist. Tožena stranka je, glede na zaslišanja predlagana s strani Okrožnega državnega tožilstva ter predlagano izvedbo dokazov ugotovila, da ne obstajajo nobene konkretne okoliščine, ki kažejo, da bo pošten postopek zagotovljen le, če bo imela prosilka zagotovljeno strokovno obrambo z zagovornikom. Poleg tega je bila prosilka 4. 4. 2013 že zaslišana kot osumljenka v preiskovalnem postopku in je podala obširen zagovor, torej ni nesposobna, da na glavni obravnavi poda svoj zagovor. Iz osebnih podatkov prosilke v obtožnici izhaja, da je državljanka RS, po poklicu trgovka, ni nepismena in je sposobna razumeti česa je obtožena. Nenazadnje pa to izhaja tudi iz uradnih dopisov, ki jih je posredovala kot opravičila kazenskem sodišču in iz obširnega dopisa, ki ga je priložila vlogi za BPP.

3. Glede na navedeno je tožena stranka odločila, da strokovna pomoč zagovornika oziroma dodelitev BPP prosilki v konkretnem primeru ne bi bila v skladu z načelom pravičnosti. Prav tako bi bila dodelitev BPP nesorazmerna glede na težo in opis očitanega kaznivega dejanja, ob dejstvu, da je sodišče dolžno v kazenskem postopku postopati v skladu z načelom materialne resnice ter samo, po uradni dolžnosti, ugotavljati tudi dejstva in izvajati dokaze, ki so obdolžencu v korist, tudi če jih slednji zaradi svoje nevednosti ne predlaga in v dvomu odločiti v korist obdolženca. Glede na prej opisane okoliščine konkretnega primera, opis in težo očitanega dejanja, pa je tožena stranka tudi mnenja, da v konkretnem postopku ne gre za obravnavo zapletenih pravnih in dejanskih vprašanj. Poleg tega je bila prosilki s pravnomočno odločbo Bpp 935/2012 z dne 17. 5. 2012 že zavrnjena prošnja za dodelitev BPP v predmetnem postopku za postopek preiskave, kjer pa je šlo za isti opis kaznivega dejanja, kot izhaja iz obtožnice v predmetnem kazenskem postopku. Glede na navedeni zaključek tožena stranka v nadaljevanju ni presojala, ali prosilka izpolnjuje tudi subjektivni kriterij za dodelitev BPP, ki mora biti podan kumulativno, ampak je prošnjo za dodelitev BPP kot neutemeljeno zavrnila.

4. Tožnica odločitvi tožene stranke oporeka. Smiselno uveljavlja tožbeni razlog nepravilne ugotovitve dejanskega stanja in nepravilne uporabe materialnega prava. Sklicuje se na določbe Zakona o brezplačni pravni pomoči (v nadaljevanju ZBPP), ki določajo pogoje za dodelitev BPP in se ne strinja z odločitvijo tožene stranke, ki ni ugotavljala izpolnjevanja subjektivnega kriterija za dodelitev BPP. Nasprotuje razlogom tožene stranke, s katerimi je zavrnila zaprošeno BPP. Res je, da je bila tožnica v fazi preiskave zaslišana kot osumljenka in podala svoj zagovor, vendar je bila zaradi zavrnitve BPP v postopku preiskave vezana samo na pomoč sina. Sin, ki je vešč prava in zakonov, je v kazenskem postopku ne more zagovarjati in zastopati, ker je po poklicu frizer in nima opravljenega pravniškega državnega izpita, poleg tega pa je v kazenskem postopku predlagan kot priča. 5. Tožena stranka je dejansko stanje ugotovila napačno, saj tožnica že zaradi obširnih listin kazenskega spisa I K 16504/2012, nujno potrebuje BPP. Gre za obširno in zapleteno zadevo, v njej se pojavljajo zelo zapletena pravna vprašanja. Tožnica je sama podala ugovor zoper obtožnico, pri čemer ji je pomagal sin. Zdravi se zaradi depresije in bolezni na živcih in je invalidka tretje kategorije. Že iz tega razloga je zadeva očitno razumna, oziroma je tožnica upravičena do zastopanja pravnega strokovnjaka. Glede na višino zagrožene kazni ter očitke obtožnice, je zadeva pomembna tudi za tožničin osebni in socialno ekonomski položaj, torej so podani vsi objektivni pogoji za dodelitev BPP v skladu s 24. členom ZBPP. Prav tako tožnica, ki je prejemnica denarne socialne pomoči, izpolnjuje subjektivni kriterij za dodelitev BPP. Tožnici so bile v postopku dodelitve BPP kršene določbe Ustave Republike Slovenije - 29. člena (pravno jamstvo v kazenskem postopku). Zanika storitev kaznivega dejanja, ker pa iz ekonomski razlogov ne bo mogla imeti zagovornika, obstaja velika verjetnost, da se ne bo mogla braniti. Posledično to pomeni, da bo spoznana za krivo in s tem je podana kršitev pravice do obrambe, ki jo obdolžencu zagotavljata Evropska konvencija o človekovih pravicah in Ustava RS. Prav tako ni bila v izpodbijani odločbi upoštevana prepoved diskriminacije in enakega varstva pravic pred sodišči in drugimi državnimi organi in tudi ne pravica do pravičnega sojenja. Tožena stranka bi morala pred izdajo izpodbijane odločbe pretehtati tudi, ali gre za zadevo pomembno za prosilčev osebni in socialnoekonomski položaj. Ker tožnica izpolnjuje oba pogoja za dodelitev BPP, sodišču predlaga, da tožbi ugodi in ji odobri BPP. Predlaga tudi povrnitev stroškov postopka oziroma podrejeno, da se tožbi ugodi, izpodbijana odločba odpravi in zadeva vrne toženi stranki v ponovni postopek ter povrnejo stroški tega postopka.

6. Tožena stranka je sodišču poslala upravne spise. Odgovora na tožbo sodišču ni poslala.

7. Tožba ni utemeljena.

8. Po določbi prvega odstavka 1. člena ZBPP je namen BPP po tem zakonu uresničevanje pravice do sodnega varstva po načelu enakopravnosti, upoštevajoč socialni položaj osebe, ki brez škode za svoje preživljanje in preživljanje svoje družine te pravice ne bi mogla uresničevati. Za sodno varstvo po tem zakonu se po drugem odstavku istega člena med drugim šteje tudi varstvo pred obtožbami v kazenskih zadevah.

9. V obravnavanem primeru je sporna odločitev tožene stranke o zavrnitvi tožničine prošnje za dodelitev BPP, ker je le-ta oprta na določbo tretjega odstavka 24. člena ZBPP, po kateri se med drugim šteje, da je zadeva očitno nerazumna, če je pričakovanje ali zahteva osebe v očitnem nasprotju z načeli pravičnosti in morale. Iz obrazložitve izpodbijane odločbe izhaja stališče tožene stranke, da gre pri načelu pravičnosti iz navedenega tretjega odstavka 24. člena ZBPP za „interes pravičnosti“ iz 6. člena EKČP. Sodišče pojasnjuje, da tretji odstavek 6. člena EKČP res določa minimalne pravice, ki jih ima, kdor je obdolžen kaznivega dejanja, med drugimi tudi pravico, da dobi zagovornika brezplačno, če to zahtevajo interesi pravičnosti (točka c). Gre za interes pravičnosti, kot so ga vsebovale tudi določbe ZKP do uveljavitve sprememb ZBPP leta 2008 (Uradni list RS, št. 23/08 - v nadaljevanju ZBPP-B). Stališča o posebnostih kazenskega postopka, na katera se sklicuje toženka, pa je sodna praksa oblikovala prav glede na to, prej veljavno zakonsko ureditev, ki je v kazenskih postopkih omogočala postavitev zagovornika na stroške države tudi v primerih, ko ta postavitev ni bila obvezna, če je to bilo v interesu pravičnosti. Po prej veljavni ureditvi je torej v kazenskem postopku uporaba načela pravičnosti lahko predstavljala podlago za vzpostavitev pravice do brezplačne obrambe, po zdaj veljavni ureditvi po ZBPP pa pravica do dodelitve BPP temelji na izpolnjevanju drugačnega nabora pogojev, z načeli pravičnosti in morale pa pričakovanje ali zahtevek prosilca ne sme biti v očitnem nasprotju. Obeh, čeprav jezikovno podobnih ureditev, torej ni mogoče enačiti, kar pomeni, da pri presoji upravičenosti obdolženca v kazenskem postopku do BPP ne gre za presojo upravičenosti do dodelitve zagovornika, kot je bila ta urejena s prej navedenimi določbami ZKP. Zgolj to, da je ZBPP-B razveljavil te določbe ZKP, pa tudi ne pomeni, da jih na enak način nadomeščajo določbe 24. člena ZBPP.

10. Vendar sodišče v obravnavani zadevi, ne glede na to. da je tožena stranka svojo odločitev oprla na nepravilno razlago načela pravičnosti, ugotavlja, da je tožena stranka v 10. in 11. točki obrazložitve svoje odločitve pravilno presojala osebnost tožnice, težo kaznivega dejanja, obravnavanje pravno zapletenih vprašanj in druge konkretne okoliščine, ki kažejo na to, da bo pošten postopek zagotovljen le, če bo imela tožnica v kazenskem postopku pred Okrožnim sodiščem v Celju, opr. št. I K 16504/2012, strokovno obrambo z zagovornikom. Tako je ugotovila, katera dejanja so že bila opravljena v okviru preiskovalnih dejanj ter navedla, izvedbo katerih dokazov tožilstvo zahteva v kazenskem postopku. V zvezi s tem je tožena stranka v obrazložitvi svoje odločbe na podlagi podatkov v spisu, med drugim ugotovila tudi specifične okoliščine, ki izhajajo iz obdolženkine osebnosti in so pomembne za presojo poštenosti kazenskega postopka. Upoštevala je težo očitanega kaznivega dejanja, nezapletenosti pravnih vprašanj in okoliščin, iz katerih izhaja, da je tožnica kljub temu, da nima pravnega znanja, sposobna razumeti česa je obdolžena, se zagovarjati in se s predlaganjem dokazov tudi braniti pred očitki obtožnice, zato tožena stranka zaključuje, da ni konkretnih okoliščin, ki kažejo, da bo pošten postopek zagotovljen le, če bo imel tožnica pomoč strokovne obrambe, zlasti ob upoštevanju načela materialne resnice ter načela in dubio pro reo.

11. Po presoji sodišča je tako tožena stranka ugotovila vse okoliščine, iz katerih mora izhajati sklep, da je tožnici tudi brez zagovornika, ob zagotovljenem poštenem sojenju v kazenski zadevi, ki je predmet prošnje za dodelitev BPP, omogočena uresničitev njene pravice do zagovora in obrambe in njeno (v delu 8. točke izpodbijane odločbe) razlogovanje, da bi bila v konkretnem primeru dodelite BPP v nasprotju z načelom pravičnosti, na samo odločitev ne more vplivati.

12. Sodišče zavrača tožbeni ugovor, da bi morala tožena stranka presoditi tudi, ali tožnica izpolnjuje subjektivni pogoj za dodelitev BPP. Gre za pogoj, ki ga mora tožnica, skladno z določbo tretjega odstavka 11. člena ZBPP, izpolnjevati kumulativno z objektivnim pogojem presojanim v izpodbijani odločbi. Tako ob ugotovitvi, da tožnica ne izpolnjuje objektivnega pogoja za dodelitev BPP, dejstvo da kot prejemnica denarne socialne pomoči izpolnjuje subjektivni pogoj za dodelitev BPP, na vsebino izpodbijane odločitve ne more vplivati.

13. Glede na navedeno je sodišče ob upoštevanju dejanskega stanja ugotovljenega v postopku izdaje izpodbijane odločbe ugotovilo, da je izpodbijana odločba pravilna in zakonita in je zato tožbo kot neutemeljeno, na podlagi prvega odstavka 63. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1) kot neutemeljeno zavrnilo.