Jedro

Predlog se zavrne.

Izrek

Predlog se zavrne.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je odločilo, da se tri parcele v A., v solasti predlagateljice z deležem do 41/180 in nasprotne udeleženke 139/180, razdružijo tako, da postaneta parceli št. 2206/3 in 2207 izključna last nasprotne udeleženke, parcela št. 2208 pa predlagateljice. Nasprotna udeleženka je dolžna plačati iz preveč prejete vrednosti predlagateljici 383,91 EUR, skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi. Pri odločitvi je upoštevalo mnenje izvedenke in cenilke za kmetijsko stroko in opravilo ogled nepremičnin. Solastnici sta izkazali upravičen interes, delitev je v naravi možna. Predlagateljica je solastnica nepremičnin, ki mejijo na parcelo 2208, zato bo z delitvijo zaokrožila svoje kmetijske površine – gre za legitimen cilj predlagateljice, ki je postavljen ob bok interesom nasprotne udeleženke po pridelavi hrane (kot je do sedaj uporabljala vse tri parcele). Ne more uspeti, da se ji dodelijo vse tri parcele.

2. Sodišče druge stopnje je pritožbo nasprotne udeleženke zavrnilo in potrdilo sklep sodišča prve stopnje.

3. Zoper sklep sodišča druge stopnje nasprotna udeleženka vlaga predlog za dopustitev revizije in predlaga, da Vrhovno sodišče dopusti revizijo glede naslednjih vprašanj: Ali so stranke v sodnih postopkih enakopravne ali tudi v civilnih (stvarnopravnih) postopkih država nastopa iz pozicije moči? Ali lahko manjšinski lastnik, ki nepremičnine nima v posesti, kroji usodo nepremičnine? Ali lahko sodišče v nepravdnem postopku posega v osnovna sredstva gospodarskega subjekta (kmetije), ali lahko manjšinski lastnik določa politiko in način koriščenja osnovnih sredstev gospodarskega subjekta?

4. Predlog ni utemeljen.

5. Ker niso izpolnjeni pogoji za dopustitev revizije iz 367.a člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP), je Vrhovno sodišče na podlagi drugega odstavka 367.c člena ZPP predlog nasprotne udeleženke zavrnilo.

6. Senat je odločitev sprejel soglasno (sedmi odstavek 324. člena ZPP).