Jedro

Vrednost spornega predmeta mora tožnik v skladu z 2. odstavkom 186. člena ZPP navesti v denarni enoti. V točkah (po analogiji s taksno in odvetniško tarifo) označena vrednost spora pomeni, da tožnik vrednosti spornega predmeta ni navedel. Če pa je ni navedel, si ni zagotovil pravice do revizije. Revizija je zato nedovoljena (primerjaj pravno mnenje Občne seje VS RS z dne 14.12.1994, Pravna mnenja, št. II/94, str. 5, 6).

Izrek

Revizija se zavrže.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je ugodilo tožbenemu zahtevku tožeče stranke. Z izpodbijano sodbo je naložilo toženi stranki, da mora do 21.12.1993 izprazniti poslovni prostor v izmeri 52 m2 v pritličju stavbe v Ž. in ga izročiti tožeči stranki. Sodišče druge stopnje je zavrnilo pritožbo tožene stranke in prvostopno sodbo potrdilo.

Proti sodbi sodišča druge stopnje je vložila revizijo tožena stranka. Uveljavlja revizijski razlog zmotne uporabe materialnega prava. Revizijskemu sodišču predlaga, da sodbi spremeni tako, da tožbeni zahtevek tožeče stranke v celoti zavrne.

Revizija je bila vročena tedanjemu Javnemu tožilcu Republike Slovenije, ki se o njej ni izjavil, in toženi stranki, ki nanjo ni odgovorila (3. odstavek 390. člena zakona o pravdnem postopku - ZPP). Revizija ni dovoljena.

Po 3. odstavku 382. člena ZPP revizije ni v premoženjskopravnih sporih, v katerih se tožbeni zahtevek ne nanaša na denarno terjatev, če vrednosti spornega predmeta, ki jo je tožnik navedel v tožbi, ne presega določen znesek. V času vložitve tožbe je bil to znesek 8.000,00 SIT (Ur.l. SFRJ, št. 20/90). Vrednost spornega predmeta mora tožnik v skladu z 2. odstavkom 186. člena ZPP navesti v denarni enoti. V točkah (po analogiji s taksno in odvetniško tarifo) označena vrednost spora pomeni, da tožnik vrednosti spornega predmeta ni navedel. Če pa je ni navedel, si ni zagotovil pravice do revizije. Revizija je zato nedovoljena (primerjaj pravno mnenje Občne seje VS RS z dne 14.12.1994, Pravna mnenja, št. II/94, str. 5, 6).

Tožeča stranka je v tožbi navedla vrednost spornega predmeta 5.000 točk. Navedba vrednosti tožene stranke v ugovoru z dne 28.12.1992 v znesku 30.000,00 SIT, v pritožbi 40.000,00 SIT in sedaj v reviziji 200.000,00 SIT na odločitev o dovoljenosti revizije ne more vplivati. Prav tako ne navedba sodišča druge stopnje v uvodu drugostopne sodbe v višini 200.000,00 SIT (sodišče prve stopnje je v uvodu svoje sodbe navedlo vrednost, kot je bila označena v tožbi, tj. 5.000 točk).

Ker revizija ni dovoljena, jo je revizijsko sodišče moralo po 392. členu ZPP zavreči.