Jedro

Ob dejstvu, da je bila v konkretnem primeru vloga za priznanje pravice do družinske pokojnine v predsodnem postopku vložena 17. 2. 2020 je pravilno presojeno, da je mogoče tožnici pokojninsko dajatev zakonito izplačevati šele od 1. 9. 2019 dalje. Torej v skladu s 3. odstavkom 111. člena ZPIZ-2 od prvega naslednjega meseca po vložitvi zahteve in največ za 6 mesecev nazaj.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in potrdi sodba sodišča prve stopnje.

II. Tožnica krije sama svoje stroške pritožbe.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je zavrnilo tožničin primarni tožbeni zahtevek na odpravo odločb št. zadeve ... št. dosjeja ... z dne 24. 3. 2020 in 28. 10. 2020 ter priznanje pravice do družinske pokojnine od 17. 6. 2014 dalje (prva alineja prvega odst. izreka). Zavrnilo je tudi podredni tožbeni zahtevek na odpravo istih upravnih odločb ter vrnitev zadeve v ponovno upravno odločanje (druga alineja prvega odst. izreka)1. Hkrati je sklenilo, da tožnica krije sama svoje stroške postopka (drugi odst. izreka). Presodilo je, da sta izpodbijana upravna akta pravilna in zakonita.

2. Sodbo izpodbija tožnica iz vseh pritožbenih razlogov s predlogom na spremembo v smeri ugoditve zahtevku oziroma podrejeno predlaga razveljavitev in vrnitev zadeve sodišču prve stopnje v novo sojenje. Priglaša stroške pritožbe.

Vztraja pri navedbah, da je družinsko pokojnino pri tožencu uveljavljala že v času pogrešanja očeta v septembru 2014 in nato večkrat kasneje odšla v poslovne prostore z namenom uveljavitve pokojnine. Uradna oseba naj bi jo med drugim odslovila z napotilom, da naj se ponovno oglasi, ko bo od sodišča dobila listino, da je oče razglašen za mrtvega. Navedeno je kot laična stranka razumela za prekinitev postopka, pomanjkanje sklepa pa predstavlja samovoljno in arbitrarno postopanje toženca, kar ne more imeti negativnih posledic. Storila je vse, kar je bilo v njeni moči z zahtevkom glede pravice do družinske pokojnine. Je prava neuka, zato mora organ ob spoštovanju varstva pravic v upravnem postopku, ki relativizira načelo ignoratio iuris nocet, omogočiti čim lažje uveljavljanje pravic. Vztraja na zaslišanju predlaganih prič, ki bodo potrdile, da je pravico do družinske pokojnine po pogrešanem očetu uveljavljala že v letu 2014 in ne šele leta 2020. 3. Pritožba ni utemeljena.

4. Pritožnica ne navaja ničesar takega, kar bi vplivalo na pravilnost in zakonitost zavrnilne sodbe, izdane ob dovolj razčiščenem dejanskem stanju in pravilno uporabljenem materialnem pravu. V postopku ni prišlo do procesnih kršitev iz 2. odstavka 339. člena Zakona o pravdnem postopku2 (ZPP), na katere je potrebno paziti po uradni dolžnosti. Sodba je utemeljena z odločilnimi dejanskimi in pravilnimi pravnimi razlogi, zato je na neutemeljene pritožbene očitke potrebno ponovno poudariti le še naslednje.

5. V obravnavani zadevi gre za presojo drugostopenjske odločbe z dne 28. 10. 2020 o zavrnjeni pritožbi zoper prvostopenjsko odločitev z dne 24. 3. 2020. S slednjo je tožnici priznana pravica do družinske pokojnine po pokojnem očetu v višini 496,13 EUR mesečno, ki se izplačuje od 1. 9. 2019 dalje. Iz listinske dokumentacije v upravnem spisu izhaja, da je bila zahteva za priznanje pravice do družinske pokojnine vložena 17. 2. 2020. Torej po tem, ko je bil pritožničin oče s sklepom Okrajnega sodišča Maribor opr. št. N 40/2019 z dne 27. 1. 2020 z dnem 17. 6. 2014 razglašen za mrtvega.

6. Dne 17. 2. 2020 vložena zahteva za priznanje pravice do družinske pokojnine je edino odločilna za pritožbeno rešitev spornega datuma upravičenosti do izplačila pokojninske dajatve.

7. Po 178. členu Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju3 (ZPIZ-2) se postopek za priznanje pravice do družinske pokojnine začne na zahtevo družinskega člana ali zakonitega zastopnika (1. odstavek). Postopek je uveden, ko zavod prejme zahtevo za uveljavljanje pravice (3. odstavek). Po načelni določbi 11. člena ZPIZ-2 se pravice iz obveznega zavarovanja pri zavodu uveljavljajo po Zakonu o splošnem upravnem postopku4 (ZUP), če v ZPIZ-2 ni drugače določeno.

8. Po 2. odstavku 127. člena ZUP-a se postopek na zahtevo stranke začne z dnem vložitve zahteve. Podrobneje je občevanje organov in strank urejeno v V. poglavju ZUP-a. Glede na 1. odstavek 63. člena ZUP-a so z vlogo med drugim mišljene tudi zahteve, s katerimi se začne postopek. Te se lahko vložijo v pisni obliki (2. odstavek) ali ustno pri organu na zapisnik (3. odstavek). Po 1. odstavku 65. člena ZUP-a je pristojni organ dolžan sprejeti vlogo, ki se mu izroči oziroma jo vzeti ustno na zapisnik, če je kaj takšnega sploh uveljavljano.

9. Le na opisan način je mogoče uveljavljati pravice iz obveznega pokojninskega in invalidskega zavarovanja in ne na način, kot si brez vsakršne pravne podlage in slehernega relevantnega dokaza prizadeva tožnica. Postopek za uveljavitev pravice do družinske pokojnine se torej lahko začne na pisno zahtevo zavarovanega družinskega člana ali ustno zahtevo, podano na zapisnik in nikakor s pričami, ki naj bi celo potrjevale, da je tožnica pravico do družinske pokojnine skušala uveljaviti že meseca septembra 2014. Torej v začetnem obdobju očetove pogrešanosti, ko pravno formalno še sploh ni bil razglašen za mrtvega. Smrt zavarovanca ali pravnomočna odločba o njegovi razglasitvi za mrtvega (3. odst. 52. člena ZPIZ-2) je eden od zavarovalnih rizikov in s tem hkrati eden od osnovnih pogojev za priznanje pravice do vdovske ali družinske pokojnine zavarovanim družinskim članom.

10. Ob dejstvu, da je bila v konkretnem primeru vloga za priznanje pravice do družinske pokojnine v predsodnem postopku vložena 17. 2. 2020 je pravilno presojeno, da je mogoče tožnici pokojninsko dajatev zakonito izplačevati šele od 1. 9. 2019 dalje. Torej v skladu s 3. odstavkom 111. člena ZPIZ-2 od prvega naslednjega meseca po vložitvi zahteve in največ za 6 mesecev nazaj.

Ker je sodišče prve stopnje enako kot pred njim toženi zavod pravilno uporabilo 111. člen ZPIZ-2, je tožbeni zahtevek na odpravo zakonitih upravnih aktov na temelju 81. člena Zakona o delovnih in socialnih sodiščih5 (ZDSS-1) utemeljeno zavrnilo in posledično tudi izplačevanje družinske pokojnine od 17. 6. 2014 dalje.

11. Preostala pritožbena izvajanja, od predlagane relativizacije načela ignoratio iuris nocet, sklicevanja na pravno neukost pri uveljavljanju pravice do družinske pokojnine, vztrajanje pri zaslišanju predlaganih prič in druga, za pritožbeno rešitev pravno niso relevantna, zato se pritožbeno sodišče do njih posebej ni dolžno niti opredeljevati. Ob uporabi 353. člena ZPP je pritožbo zavrnilo in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje.

12. Ob takšnem pritožbenem izidu je v skladu s 165. členom v zvezi s 154. členom ZPP hkrati odločilo, da trpi tožnica sama svoje stroške pritožbe.

1 O tem delu zahtevka je odločeno kljub temu, da gre le za navidezno kumulacijo. 2 Ur. l. RS, št. 73/2007, 45/2008 in 10/2017. 3 Ur. l. RS, št. 96/2012 s spremembami. 4 Ur. l. RS, št. 80/99 s spremembami. 5 Ur. l. RS, št. 2/2004 s spremembami.