Jedro

Če je med dediči spor o tem, ali kakšno premoženje spada v zapuščino, zapuščinsko sodišče tega nikoli ne ugotavlja samo, ampak zapuščinski postopek prekine in stranke napoti na pravdo.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

1. Zapuščinsko sodišče je s sklepom z dne 12.2.2013: - ugotovilo, katero nepremično in premično premoženje sodi v zapuščino po pokojnem S. V., - ugotovilo, da so bili k dedovanju poklicani zapustnikova vdova V. A. V. ter njegova otroka S. V. in S. L., - ugotovilo, da je dedinja V. A. V. zatrjevala, da je do celote lastnica parc. št. 78/3, 1678/3, 77/7, 104/1, 77/1, 78/1, 26, 1678/15, 77/2 in 9 k.o. X in da te nepremičnine ne sodijo v zapuščino, vendar v postavljenem roku iz napotitvenega sklepa D 29/2012 z dne 10.6.2012 tožbe ni vložila (vse točka I izreka), - za dediče po pokojnem razglasilo njegovo vdovo V. A. V., njegovega sina S. V. in hčer S. L., vsakega do 1/3 (ene tretjine) zapuščine (točka II izreka).

2. Zoper omenjeni sklep sta se iz vseh pritožbenih razlogov pravočasno pritožila dediča V. A. V. in S. V., ki sodišču predlagata, da izpodbijani sklep spremeni. Navajata, da v sklepu navedene nepremičnine ne predstavljajo zapuščine, saj so last dedinje V. A. V.. Vse nepremičnine k.o. X (78/3, 1678/3, 77/7, 104/1, 77/1, 78/1, 26, 1678/15, 77/2 in 9) so bile pridobljene izključno z delom, sredstvi ter vlaganji (denarnimi sredstvi) omenjene dedinje (ki je njihova lastnica do celote), kar je bilo tekom postopka tudi zatrjevano. Ker gre glede na način pridobitve (vlaganja in delo), relevantne predpise (ZTLR) ter obsežno in ustaljeno sodno prakso za originarno pridobitev (vpis v zemljiško knjigo je le deklaratoren), je zapuščinsko sodišče ravnalo napačno, ko je prekinilo postopek in na pravdo napotilo omenjeno dedinjo. V priloženi „osebni pritožbi“ pritožnika dedinjo S. L. pozivata, da vrne očetu ukraden denar (od prodane parcele vrtnarije ter kozolca), in poudarjata, da sta v celoti lastnika nepremičnin v k.o. X. 3. Dedinja S. L. je v odgovoru predlagala zavrnitev pritožbe.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Zaradi zatrjevanja, da je do celote lastnica nepremičnin(1) parc. št. 78/3, 1678/3, 77/7, 104/1, 77/1, 78/1, 26, 1678/15, 77/2 in 9 (vse k.o. X), je sodišče prve stopnje dedinjo V. A. V. s sklepom z dne 10.7.2012 napotilo, da v roku enega meseca od pravnomočnosti sklepa zoper ostala dediča vloži temu ustrezno tožbo. Vendar pa slednja ni izpodbijala(2) ne pravilnosti napotitvenega sklepa (zaradi česa so pritožbene navedbe, da je zapuščinsko sodišče ravnalo napačno, ko je prekinilo postopek in na pravdo napotilo njo, brezpredmetne), niti ni vložila tožbe. Posledično so nerelevantne,(3) tudi pritožbene navedbe, da je lastninsko pravico pridobila originarno (in da je vpis v zemljiško knjigo le deklaratoren), pavšalni pritožbeni očitki o zagrešenih kršitvah postopka, materialnega prava in zmotni ugotovitvi dejanskega stanja pa neutemeljeni.(4)

6. Ker pritožbeni razlogi niso utemeljeni in ker niso podani razlogi, na katere pazi po uradni dolžnosti, je pritožbeno sodišče pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in potrdilo sklep sodišča prve stopnje (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s 163. členom ZD). Pritožnika sama trpita svoje stroške pritožbenega postopka, odločitev o tem pa je zajeta v zavrnitvi pritožbe (1. odstavek 165. člena v zvezi s 1. odstavkom 154. člena ZPP).

(1) Na katerih je do ene polovice kot solastnik vknjižen zapustnik.

(2) Se zoper le-tega ni pritožila.

(3) Če je med dediči spor o tem, ali kakšno premoženje spada v zapuščino, zapuščinsko sodišče tega nikoli ne ugotavlja samo, ampak v skladu z 212. členom Zakona o dedovanju (Ur. list SRS 15/1976, s kasnejšimi spremembami) zapuščinski prekine in stranke napoti na pravdo.

(4) Navedbe podane v priloženi „osebni“ pritožbi pa so nekonkretizirane in že zato neupoštevne.