Jedro

Glede na določbo prvega odstavka 81. člena ZPP (spremenjenega z ZPP-E) in glede na to, da z dedovanjem kot univerzalno sukcesijo preidejo na dediča vsa premoženjska razmerja zapustnika, vse podedljive pravice in obveznosti, ki jih je imel ob smrti, pri čemer pravice in obveznosti na dediča preidejo ipso iure, brez posebnega pravnega akta (132. člen ZD), pritožnik utemeljeno navaja, da bi moralo sodišče prve stopnje najprej predlagatelja pozvati na odpravo pomanjkljivosti v predlogu, saj se lahko postopek vodi zoper dediče pokojnega, tudi če po njem še ni bilo zapuščinskega postopka oziroma še ni bil izdan sklep o dedovanju.

Izrek

I. Pritožbi se ugodi, izpodbijani sklep se razveljavi in zadeva vrne sodišču prve stopnje v nov postopek.

II. Odločitev o pritožbenih stroških se pridrži za končno odločbo.

Obrazložitev

1. Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje zavrglo predlog za razdružitev pod opr. št. N 44/2019. 2. Zoper uvodoma navedeni sklep se pritožuje predlagatelj iz vseh pritožbenih razlogov in predlaga pritožbenemu sodišču, da pritožbi ugodi, sklep razveljavi ter zadevo vrne v nov postopek prvostopenjskemu sodišču. Navaja, da je sodišče predlog zavrglo, ker naj bi drugi nasprotni udeleženec umrl pred vložitvijo predloga in ker po njem še ni bilo zapuščinskega postopka in je tako zaključilo, da gre za pomanjkljivost, ki se je ne da odpraviti. Predlagatelj meni, da je takšno stališče glede na prvi odstavek 81. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP) napačno. Navaja, da je sodna praksa z uveljavitvijo ZPP-E na stališču, da če sodišče ugotovi, da je stranka umrla pred vložitvijo tožbe, pa se da ta pomanjkljivost odpraviti, zahteva od tožeče stranke, naj popravi tožbo ali ukrene kaj drugega, da se postopek lahko nadaljuje za osebo, ki je lahko pravdna stranka, enako velja za nepravdni postopek (npr. sklep VSL I Cp 1487/2019 z dne 23. 10. 2019, sklep VSL I Cpg 221/2019 z dne 17. 4. 2019). Predlagatelj izpostavlja, da je sodišču predlagal, da počaka s predmetnim postopkom zaradi zapuščinskega postopka po pokojnem K. S. Zgolj dejstvo, da zapuščinski postopek po pokojnem K. S. še ni pravnomočno zaključen, ne pomeni, da gre za pomanjkljivost, ki se je ne da odpraviti in da bi bili podani pogoji za zavrženje predloga, kot je zaključilo sodišče. Sodišče v zvezi s tem, ali se pomanjkljivosti dajo odpraviti, ni upoštevalo, da se uvede dedovanje po umrlem s smrtjo (123. člen Zakon o dedovanju-ZD) in da pokojnikova zapuščina preide po samem zakonu na njegove dediče v trenutku njegove smrti (132. člen ZD), pri čemer zapuščinsko sodišče na podlagi določil ZD nato po opravljeni zapuščinski obravnavi ugotovi, kdo so dediči in izda sklep o dedovanju in sta tudi dediča po pokojnem K. S. znana, in sicer hčerka K. B. in sin K. S. Ker sodišče predlagatelja ni s sklepom v skladu z določili 81. člena ZPP pozvalo, da popravi predlog oziroma, da odpravi pomanjkljivost (npr. navede dediče) oziroma da ukrene kaj drugega, da se postopek lahko nadaljuje (npr. karkoli glede zapuščinskega postopka po pokojnem K. S.), je sklep izdalo neutemeljeno, vsekakor pa vsaj preuranjeno in v nasprotju z določili 81. člena ZPP-E in zgoraj navedene sodne prakse.

3. Pritožba je utemeljena.

4. Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da je drugi nasprotni udeleženec umrl 24. 5. 2016, pred vložitvijo predloga za razdružitev (9. 9. 2019), in da po njem še ni bilo zapuščinskega postopka glede nepremičnin, ki so predmet delitve po vloženem predlogu. Glede na ugotovljeno je zaključilo, da se ta pomanjkljivost ne da odpraviti, pri čemer je upoštevalo tudi pravno naravo vloženega predloga - razdružitev solastnih nepremičnin, kjer se šteje, da so solastniki posameznih nepremičnin nujni sosporniki, in predlog na podlagi petega odstavka 81. člena ZPP v zvezi z 42. členom Zakona o nepravdnem postopku (ZNP-1) zavrglo.

5. Glede na določbo prvega odstavka 81. člena ZPP (spremenjenega z ZPP-E)1 in glede na to, da z dedovanjem kot univerzalno sukcesijo preidejo na dediča vsa premoženjska razmerja zapustnika, vse podedljive pravice in obveznosti, ki jih je imel ob smrti, pri čemer pravice in obveznosti na dediča preidejo ipso iure, brez posebnega pravnega akta (132. člen ZD), pritožnik utemeljeno navaja, da bi moralo sodišče prve stopnje najprej predlagatelja pozvati na odpravo pomanjkljivosti v predlogu, saj se lahko postopek vodi zoper dediče pokojnega, tudi če po njem še ni bilo zapuščinskega postopka oziroma še ni bil izdan sklep o dedovanju. Sodišče prve stopnje tega ni storilo, ker je zmotno presodilo, da okoliščina, da še ni bilo zapuščinskega postopka predstavlja tako pomanjkljivost, ki se je ne da odpraviti. Zmotna uporaba določbe prvega odstavka 81. člena ZPP je vplivala na pravilnost odločitve, saj brez poziva tožeči stranki v skladu z določbo prvega odstavka 81. člena ZPP sodišče prve stopnje v petem odstavku 81. člena ZPP ni imelo podlage za zavrženje tožbe. S tem se izkaže, da je tožeča stranka utemeljeno uveljavljala bistveno kršitev določb postopka po prvem odstavku 339. člena ZPP, ki je narekovala razveljavitev izpodbijanega sklepa in vrnitev zadeve sodišču prve stopnje v nov postopek, saj glede na naravo kršitve le-te pritožbeno sodišče samo ne more odpraviti (3. točka 365. člena ZPP v zvezi z 42. členom ZNP-1.).

6. Pritožbeno sodišče je v skladu z določbo tretjega odstavka 165. člena v zvezi s 366. členom ZPP in 42. členom ZNP-1 odločitev o pritožbenih stroških pridržalo za končno odločbo.

1 Prvi odstavek 81. člena ZPP glasi: ″Če sodišče ugotovi, da je stranka umrla ali prenehala obstajati pred vložitvijo tožbe, ali da tisti, ki nastopa kot stranka, ne more biti pravdna stranka, pa se da ta pomanjkljivost odpraviti, zahteva od tožeče stranke naj popravi v tožbi, kar je treba, ali ukrene kaj drugega, da se postopek lahko nadaljuje z osebo, ki je lahko pravdna stranka.″