Jedro

Ne gre za pravne napake po 508.čl. ZOR, če je prodajalec nepremičnine le dejanski in ne tudi zemljiškoknjižni lastnik.

Izrek

Pritožbi tožene stranke se ugodi, pobijana sodba se razveljavi in zadeva vrača sodišču prve stopnje v ponovno odločanje.

Obrazložitev

S pobijano sodbo je sodišče prve stopnje po ugotovitvi, da je prišlo do razdrtja pogodbe med pravdnima strankama, naložilo tožencu, da mora izročiti tožniku na račun prodanega stanovanja izročena likovna dela, ki jih je v izreku sodbe tudi po vrsti naštelo.

Zoper sodbo se pritožuje tožena stranka, ki uveljavlja vse pritožbene razloge in predlaga naj se sodba spremeni ali razveljavi. Tudi tožnik je potrditvah pritožbe vedel, da ni urejeno le zemljiškoknjižno stanje med tožencem in njegovim sinom, vendar je toženec imel namen to urediti in z vsem tem se je strinjal tudi tožnik. Njegove pravice glede spornega pogodbenega razmerja pa so časovno omejene po členu 550 ZOR, saj so ugasnile po enem letu. Sodišče prve stopnje tega dejstva ni upoštevalo.

Razlogovanje o nemožnosti izpolnitve ni bistveno. V razdružitvenem postopku je bila nepremičnina razdružena ter gre tožniku le izplačilo denarne vrednosti deleža, čemur toženec ne nasprotuje in prav tako ne njegov sin ... Sporna pogodba se tako lahko izpolni in zato ni razlogov za pravne sankcije.

V odgovoru na pritožbo predlaga tožnik, da naj se pritožba zavrne.

Šele ko je prišlo do spora je tožnik zvedel, da toženec ni lastnik sporne nepremičnine, ampak njegov sin. Sicer se tožnik ne bi dogovarjal s tožencem, niti mu ne bi izročil kupnino v obliki umetniških del. Ta postopek pa je pokazal, da je lastnik tožniku sporno stvar vzel. Toženec je začel kazati formalno pripravljenost za ureditev spora šele med pravdo, kar pa je bilo prepozno, ker prenos lastninske pravice ni bil več možen, ko je tožnik tuji državljan.

Pritožba je utemeljena.

Pritožba prinaša trditev, da so tožnikove pravice ugasnile, ker jih ta ni uveljavljal v roku enega leta. Ker mora kupec pravne napake uveljavljati po določilih 515. člena ZOR v roku enega leta, ker sicer te njegove pravice ugasnejo, predstavljajo toženčeve trditve pravno odločilne okolnosti, od katerih je odvisna pravna presoja, to je pravilna uporaba materialnega prava.

Sicer pa je toženec zatrjeval, da je bil dejanski lastnik spornega stanovanja in da zato obravnavana pogodba ni imela pravne napake, kar v postopku ni bilo ocenjeno, čeprav to predstavlja odločilne okolnosti. Tudi niso ocenjene okolnosti, ki izhajajo iz nepravdnega postopka o razdružitvi nepremičnine, katere sestavni del je bilo sporno stanovanje, ki utegnejo biti prav tako pravno pomembne (ker se trdi, da ima tožnik na razpolago to kar je šlo formalnemu zemljiškoknjižnemu lastniku v razdružitvenem postopku). Vse te okolnosti kažejo po oceni pritožbenega sodišča na to, da dejansko stanje ni bilo popolno ugotovljeno in da v posledici tega materialno pravo ni moglo biti pravilno uporabljeno. Zato je pritožbi toženca ugodilo in pobijano sodbo razveljavilo (1. odstavek 370. člena ZPP).

V nadaljnjem postopku naj sodišče prve stopnje dopolni dokazni postopek tako, da razišče obstoj zgoraj navedenih odločilnih okolnosti. Za razjasnitev le-teh naj prečita nepravdni spis o razdružitvi sporne nepremičnine ter zasliši pravdni stranki in pričo ... o okoliščinah v zvezi z izročitvijo, uživanjem, dejansko lastnino na spornem stanovanju oziroma nepremičnini. Če se bo potrdilo, da je bil toženec dejanski lastnik sporne nepremičnine, ki je bila pozneje razdružena, da je bila pogodba realizirana in da je tožniku na razpolago denarna vrednost v nepravdnem postopku razdruženega premoženja, utegne biti to po mnenju pritožbenega sodišča pravno pomembno. Povsem odprto pa je tudi vprašanje ali je tožnik uveljavljal pravice po 515. členu ZOR v roku, ker se to izpodbija v pritožbi. Te okoliščine naj sodišče oceni na podlagi že izvedenih dokazov, predvsem pa podatkov nepravdnega spisa (ki temu spisu ni bil priložen). Sicer pa v ostalem delu veljajo napotila, ki jih je podalo že revizijsko sodišče v svoji odločbi.

Odločba o stroških pritožbenega postopka temelji na 3. odstavku 166. člena ZPP.