Jedro

Pravdna sodišča so pristojna za odločanje o predlogih in zahtevkih strank, ne pa za nudenje nasvetov ali celo sestavo zahtevkov, o katerih odločajo. Za nudenje strokovnih pravnih nasvetov so usposobljeni predvsem odvetniki. Prava neuko stranko je dolžno sodišče opozoriti le na procesne pravice, ki jih zaradi nevednosti ne uporablja (12. čl. ZPP).

Izrek

Pritožba se zavrne in se izpodbijani sklep sodišča prve stopnje, v zvezi s popravnim sklepom, potrdi.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je razdružilo nepravdnima strankama solastno premoženje tako, da postane predlagateljica izključna lastnica enajstih parcel, vse k.o. P.; nasprotni udeleženec pa izključni lastnik drugih dvajsetih parcel, vse k.o. P. ; s tem, da je dolžna predlagateljica nasprotnemu udeležencu izplačati prejeto večjo vrednost v znesku 68,04 EUR s pripadki.

Nasprotni udeleženec je pravočasno vložil laično pritožbo, v kateri se sprašuje, zakaj so sodišču še vedno nerazumljiva njegova sporočila in dokazila. Prosi, da mu sodišče odgovori z ustrezno uporabnimi nasveti, kako naj se izrazi, ker od svoje zahteve o delitvi lastnine z vključno hišo, gospodarskim objektom in okolico v Z. št. 36 absolutno nič ne odstopa. Pričakuje pa realno in nepristransko sodno rešitev. Pritožbi prilaga dopise, ki jih je sodišču posredoval tudi že tekom postopka na prvi stopnji.

Pritožba ni utemeljena.

Iz navedb pritožbe smiselno izhaja, da izpodbija odločitev prvega sodišča o dodelitvi izključne lastninske pravice predlagateljici na stari stanovanjski hiši z gospodarskim poslopjem in dvoriščem (nepremičnine na naslovu Z. 36). Pritožba ne izpodbija obrazloženo ugotovljenega dejanskega stanja - ne konkretizira, katera dejstva je sodišče prve stopnje ugotovilo napačno ali jih sploh ni ugotovilo. Zato je pritožbeno sodišče skladno z 350. členom Zakona o pravdnem postopku (ZPP-UPB 3, Ur. l. RS, št. 73/2007, ki se v tej zadevi uporablja na podlagi 130. člena Zakona o spremembah in dopolnitvah ZPP, ZPP-D, Ur. l. RS, št. 45/2008) izpodbijano odločitev prvostopenjskega sodišča preizkusilo z vidika pravilne uporabe materialnega prava in, ali je podana katera od tistih kršitev določb postopka, na katere mora pritožbeno sodišče paziti po uradni dolžnosti. V nepravdnem postopku se namreč smiselno uporabljajo določila Zakona o pravdnem postopku, če z Zakonom o nepravdnem postopku (ZNP) ni drugače določeno. ZNP pa določb o mejah preizkusa izpodbijanih odločitev nima.

Sodišče prve stopnje je odločitev pravilno oprlo na 70. člen Stvarnopravnega zakonika (SPZ), ki predpisuje način delitve solastne stvari. Na podlagi izvedenih dokazov, in sicer zaslišanja predlagateljice in pooblaščenke nasprotnega udeleženca M. I. C. ter podatkov v spisih Okrajnega sodišča v Č., opr. št. P 108/2006 in In 101/2007, je ugotovilo, da je staro stanovanjsko hišo z gospodarskim poslopjem, to je parc. št. 348.S, do leta 2006 koristila predlagateljica in da je koristila tudi parc. št. 4174/1 k.o. P.. Nasprotni udeleženec pa je koristil novo stanovanjsko hišo na naslovu Z. 36a, ki stoji na parc. št. 4170/2 k.o. P.. Na podlagi teh ugotovitev je pravilno zaključilo, da je predlagateljica izkazala upravičen interes (2. odstavek 70. člena SPZ), da se njej dodelijo v izključno last nepremičnine parc. št. 348.S in 4174/1 k.o. P.. Iz istega razloga je v izključno last dodelilo nasprotnemu udeležencu parc. št. 4170/2 k.o. P.. Glede ostalih solastnih nepremičnin pa je, ob upoštevanju predlogov obeh udeležencev postopka in s strani izvedencev ocenjene vrednosti posameznih parcel, odločilo, da se delijo tako, da udeleženca dobita v izključno last sorazmeren del različnih vrst nepremičnin glede na vrsto rabe. S tako odločitvijo je sodišče zadostilo kriterijem iz 70. člena SPZ in tudi po oceni pritožbenega sodišča našlo realno in povsem nepristransko odločitev. Glede na določila 35. in 126. člena ZNP je pravilna tudi stroškovna odločitev sodišča prve stopnje. In ker to tudi ni zagrešilo nobene od uradoma upoštevanih procesnih kršitev, je sodišče druge stopnje izpodbijani sklep v zvezi s popravnim sklepom v celoti potrdilo, pritožbo nasprotnega udeleženca pa kot neutemeljeno zavrnilo (2. odstavek 365. člena ZPP v zvezi s 37. členom ZNP).

V zvezi z pritožbenimi navedbami pa višje sodišče še pojasnjuje, da so pravdna sodišča pristojna za odločanje o predlogih in zahtevkih strank, ne pa za nudenje nasvetov ali celo sestavo zahtevkov, o katerih odločajo. Za nudenje strokovnih pravnih nasvetov so usposobljeni predvsem odvetniki. Na to in na možne škodljive posledice zanj je nasprotnega udeleženca opozorilo že prvostopenjsko sodišče (dopis z dne 11.6.2008). Prava neuko stranko je dolžno sodišče opozoriti le na procesne pravice, ki jih zaradi nevednosti ne uporablja (12. člen ZPP), čemur je bilo v konkretnem primeru zadoščeno. Ker je izpodbijana odločitev pravnomočna in kot taka zavezujoča, se bo moral nasprotni udeleženec z njo sprijazniti in odstopiti od svojih zahtev, ki so se tekom postopka izkazale za nerealne in neupravičene. Vse pravno relevantne navedbe, ki so jih nasprotni udeleženec in njegovi pooblaščenki podali tekom postopka, je prvo sodišče upoštevalo pri odločitvi. Z dopisom z dne 17.9.2007 pa je nasprotnemu udeležencu tudi odgovorilo na njegove pripombe in dileme glede teka postopka, kar niti ni bila dolžnost sodišča. Izrek o stroških pritožbenega postopka je odpadel, ker niso bili priglašeni.