Jedro

V tretjem odstavku 343. člena ZPP je določeno, da je pritožba nepopolna, če ne vsebuje sestavin iz 1. in 4. točke 335. člena tega zakona. Tožnik v svojih vlogah ni izrecno navedel, da vlaga pritožbo zoper sklep o zavrnitvi njegove pritožbe, kar pomeni, da gre za nepopolno pritožbo, zato jo je bilo potrebno zavreči. Navaja zgolj opr. št. zadeve, s tem da iz vsebine njegovih vlog v bistvu izhaja nestrinjanje z izdano zavrnilno sodno odločbo. Tudi sicer je tožnik zgolj napovedal pritožbo zoper sodbo (zapisal je, da si zadrži pravico do pritožbe). Pritožba zoper sodbo tako do izteka z zakonom določenega roka sploh ni bila vložena. Tudi v primeru, če bi kasneje vloženo tožnikovo vlogo šteli kot pritožbo zoper sodno odločbo, s katero je bila tožniku zavrnjena pravica do zdraviliškega zdravljenja, bi bila le-ta prepozna in bi jo bilo potrebno že iz tega razloga zavreči.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom zavrglo pritožbo z dne 14. 4. 2014 ter njeno dopolnitev z dne 22. 4. 2014. Zoper sklep je pritožbo vložil tožnik. V njej navaja, da mu je bila z odločbo Bpp 113/2013 odobrena brezplačna pravna pomoč. Kljub temu meni, da bi moral dobiti vabilo, ki je bilo poslano 7. 2. 2014. Prav tako bi moral prejeti zapisnik o glavni obravnavi, kajti odvetnici naj bi pooblastilo prenehalo s 5. 3. 2014. V nadaljevanju navaja vsebinske razloge svojega nestrinjanja z zavrnilno sodbo. Meni, da bi mu morala biti priznana pravica do zdraviliškega zdravljenja.

Pritožba ni utemeljena.

Po preizkusu zadeve pritožbeno sodišče ugotavlja, da sodišče prve stopnje ni kršilo niti materialnega prava niti postopkovnih določb, na katere pritožbeno sodišče na podlagi drugega odstavka 350. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP, Ur. l. RS, št. 26/99 s spremembami) pazi po uradni dolžnosti.

Iz dokumentacije v spisu je razvidno, da je sodišče prve stopnje s sodbo opr. št. X Ps 1327/2013 z dne 5. 3. 2014 zavrnilo tožnikov tožbeni zahtevek, da se odpravita odločbi tožene stranke št. ... z dne 14. 3. 2013 in št. ... z dne 21. 2. 2013 ter da se tožniku prizna pravica do zdraviliškega zdravljenja v naravnem zdravilišču A. toplice. Dne 24. 3. 2014 je tožnik sodišču posredoval vlogo, iz katerega izhaja, da si pridržuje pravico do pritožbe. Prvostopenjsko sodišče je omenjeno vlogo, (ki jo je sicer štelo kot pritožbo) s sklepom opr. št. X Ps 1327/2013 z dne 2. 4. 2014 kot nepopolno zavrglo. Tožnik je dne 14. 4. 2014 in nato še dne 22. 4. 2014 sodišču posredoval dve novi vlogi, ki ju je prav tako imenoval „pritožba“. Sodišče prve stopnje je omenjeni vlogi s sklepom opr. št. X Ps 1327/2013 z dne 24. 4. 2014 prav tako kot nepopolni zavrglo. Dne 3. 5. 2014 je tožnik sodišču posredoval novo vlogo poimenovano pritožba.

Iz prej navedenega sklepa izhaja, da je sodišče prve stopnje tožnikovo pritožbo zavrglo iz razloga, ker pritožba naj ne bi vsebovala navedbo sodbe oziroma sklepa zoper katero se vlaga (1. točka 335. člena ZPP). V tretjem odstavku 343. člena ZPP je namreč določeno, da je pritožba nepopolna, če ne vsebuje sestavin iz 1. in 4. točke 335. člena tega zakona. Tožnik v svojih vlogah z dne 14. 4. 2014 in z dne 22. 4. 2014 res ni izrecno navedel, da vlaga pritožbo zoper sklep o zavrnitvi njegove pritožbe opr. št. X Ps 1327/2013 z dne 2. 4. 2014, kar pomeni, da gre za nepopolno pritožbo in da jo je sodišče prve stopnje utemeljeno zavrglo. Navaja zgolj opr. št. zadeve, s tem da iz vsebine njegovih vlog v bistvu izhaja nestrinjanje z izdano zavrnilno sodno odločbo. V zvezi s tem pa pritožbeno sodišče ugotavlja, da je tožnik dne 24. 3. 2014 zgolj napovedal pritožbo zoper sodbo (zapisal je, da si zadrži pravico do pritožbe). Pritožba zoper sodbo tako do izteka z zakonom določenega roka sploh ni bila vložena. Tožniku je bila za zastopanje pred sodiščem prve stopnje odobrena brezplačna pravna pomoč in sicer z odločbo Bpp 113/2013 z dne 16. 4. 2013. V spisu je v prilogah pod A/2 tudi tožnikovo pooblastilo odvetnici. Sodišče je v tem primeru skladno s prvim odstavkom 137. člena ZPP sodno odločbo pravilno vročilo tožnikovi pooblaščenki in od dneva vročitve (11. 3. 2014, ki je razviden iz povratnice v spisu) je začel teči 15 dnevni rok za vložitev pritožbe. Pritožba pa v zakonskem roku ni bila vložena. Tožnik si je namreč v vlogi z dne 24. 3. 2014 zgolj pridržal pravico do vložitve pritožbe, kar pa teka roka za vložitev pritožbe ne zadrži. Torej tudi v primeru, če bi kasneje vloženo tožnikovo vlogo (ki je bila na sodišču vložena dne 14. 4. 2014) šteli kot pritožbo zoper sodno odločbo, s katero je bila tožniku zavrnjena pravica do zdraviliškega zdravljenja, bi bila le-ta prepozna in bi jo bilo potrebno že iz tega razloga zavreči. Glede na navedeno je pritožbeno sodišče na podlagi 2. točke 365. člena ZPP pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in potrdilo izpodbijani sklep sodišča prve stopnje.