Jedro

Sestavine popolne vloge mora določiti predpis. Ne ZBPP ne Pravilnik o obrazcu prošnje za dodelitev brezplačne pravne pomoči ne določata, katere listine morajo biti priložene prošnji za dodelitev BPP. Glede na tako ureditev prošnja za dodelitev BPP, ki ji listine o plačah niso priložene, ni nepopolna, zato upravni organ v obravnavanem primeru ni ravnal pravilno, ko je tožničino prošnjo zavrgel, saj bi jo moral iz razlogov, ki jih navaja v odgovoru na tožbo, zavrniti (zaradi neizkazovanja finančnega pogoja za dodelitev BPP), zoper tako odločitev in njene razloge pa bi imela tožnica možnost uporabiti pravno sredstvo.

Izrek

Tožbi se ugodi, sklep Delovnega in socialnega sodišča v Ljubljani št. Bpp 92/2011 z dne 27. 6. 2011 se odpravi in se zadeva vrne istemu organu v ponovni postopek.

Obrazložitev

Toženka je z izpodbijanim sklepom zavrgla tožničino prošnjo z dne 24. 2. 2011 za dodelitev brezplačne pravne pomoči (v nadaljevanju BPP).

Iz obrazložitve sklepa je razvidno, da je tožnica zaprosila za dodelitev BPP za vložitev tožbe, pravno svetovanje in zastopanje v individualnem delovnem sporu zoper bivšega delodajalca A. d.o.o., zaradi izplačila plače za december 2010 in regresa za isto leto. Ker prošnja ni bila popolna (obrazec BPP št. 1 ni bil podpisan, predložena niso bila potrdila o dohodkih in prihrankih, odločbe o prejemanju denarnega nadomestila oz. plačilne liste za mesece november, december 2010 in januar 2011, prosilka pa tudi ni navedla želene oblike in obsega BPP), jo je organ glede na 66. člen Zakona o splošnem upravnem postopku (v nadaljevanju ZUP) pozval na odpravo pomanjkljivosti v roku, ki se je iztekel 12. 5. 2011. Dne 4. 5. 2011 je sicer poslala izpolnjen in podpisan obrazec ter posamezne listine, ne pa tudi plačilne liste za november 2010, čeprav je ta ključna za odločitev v konkretni zadevi. Njena vloga je bila zato na podlagi 2. odstavka 67. člena ZUP zavržena.

Tožnica v tožbi, naslovljeni kot pritožba na sklep Bpp 92/2011, med drugim navaja, da je šivalka zgornjih delov obutve, da ima sladkorno bolezen, da živi sama v podnajemniškem stanovanju, da prejema socialno podporo v višini 229 EUR in da nima nikogar, ki bi ji pomagal izpolniti papirje. Ker je na socialni podpori, ji nihče noče posoditi denarja za odvetnika. Prosi, da se njeni podatki še enkrat preverijo in njena prošnja ponovno obravnava ter ugodno reši. Toženka v odgovoru na tožbo med drugim navaja, da mora stranka v skladu s 3. odstavkom 20. člena Zakona o brezplačni pravni pomoči (v nadaljevanju ZBPP) sama predložiti podatke o premoženjskem stanju, kadar teh pristojni organ ne more pridobiti po uradni dolžnosti. Ker je bilo iz bančnega izpisa prometa na tožničinem tekočem računu za obdobje od 1. 11. 2010 do 31. 1. 2011 razvidno, da je v tem času prejela dohodke v višini 1467,36 EUR, ne pa tudi, ali je v tem znesku poleg neto plače zajeto tudi povračilo stroškov za prehrano med delom in za prevoz na delo, bi lahko to organ ugotovil le iz plačilnih listov za navedene mesece in s tem višino neto plače, nato pa, ali tožnica izpolnjuje finančni pogoj za dodelitev BPP. Ker tožnica svoje prošnje ni dopolnila v skladu s sklepom, toženka pa v zadevi ni mogla odločiti le na podlagi predloženih podatkov, je prošnjo zavrgla. Predlaga, naj sodišče tožbo kot neutemeljeno zavrne.

Tožba je utemeljena.

Iz obrazložitve izpodbijane odločbe izhaja, da je toženka tožnico s sklepom z dne 28. 4. 2011 med drugim pozvala, naj v roku 8 dni predloži plačilne liste za mesece november in december 2010 ter januar 2011, torej za obdobje treh mesecev pred vložitvijo prošnje za dodelitev BPP v mesecu februarju 2011. Kot izhaja iz upravnih spisov, je tožnica svojo vlogo 5. 5. 2011 deloma dopolnila, še vedno pa ni predložila zahtevanih plačilnih list. Iz uradnega zaznamka z dne 27. 5. 2011 je še razvidno, da je tožnica po telefonu sporočila, da ji za december 2010 plača ni bila izplačana, medtem ko bo plačilno listo za november 2010 še posredovala.

V skladu s 1. odstavkom 66. člena ZUP mora vloga obsegati vse, kar je treba, da se lahko obravnava, predvsem sestavine, ki so naštete v nadaljevanju te določbe. Po 2. odstavku istega člena mora vloga vsebovati tudi druge sestavine, ki jih določa zakon ali drug predpis. Glede na določbo 3. odstavka istega člena se kot del popolne vloge lahko štejejo tudi dokazila, vendar le v primeru, če jih kot del popolne vloge zahteva predpis. Če ne gre za taka dokazila, ne gre za nepopolno vlogo, ampak mora organ upoštevati 140. člen ZUP, ki v 2. odstavku določa, da mora stranka za svoje navedbe predlagati dokaze in jih, če je mogoče, predložiti. Če sama tega ne stori, zahteva to od nje uradna oseba, ki vodi postopek. V primeru, ko stranka kljub zahtevi v roku dokazov ne predloži, organ zaradi tega ne sme zavreči zahteve po 2. odstavku 67. člena ZUP, ampak mora postopek nadaljevati (3. odstavek istega člena). Navedeno pomeni, da mora organ v takem primeru odločiti meritorno.

Katere so sestavine popolne vloge, mora torej določiti predpis. Ne ZBPP ne Pravilnik o obrazcu prošnje za dodelitev brezplačne pravne pomoči ne določata, katere listine morajo biti priložene prošnji za dodelitev BPP. V 32. členu ZBPP je navedeno, katere podatke mora vsebovati prošnja, med drugim podatke o dohodkih in drugih prejemkih prosilca in njegove družine. Tudi omenjeni pravilnik v 1. odstavku 5. člena pravi le, da mora prosilec predložiti vsa dokazila, ki jih od njega zahteva organ. V skladu z 2. odstavkom 20. člena ZBPP ugotavlja premoženjsko stanje prosilca in njegovih družinskih članov pristojni organ za BPP, ki po uradni dolžnosti pridobi potrebne podatke iz uradnih evidenc državnih organov in drugih oseb javnega prava, iz evidenc bank ter na podlagi računov imetnikov vrednostnih papirjev, ki jih vodi centralna klirinško – depotna družba. Kadar pa pristojni organ podatkov o premoženjskem stanju prosilca in družinskih članov ne more pridobiti sam, jih mora predložiti prosilec (3. odstavek istega člena).

Glede na tako ureditev prošnja za dodelitev BPP, ki ji listine o plačah niso priložene, ni nepopolna, zato upravni organ v obravnavanem primeru ni ravnal pravilno, ko je tožničino prošnjo zavrgel, saj bi jo moral iz razlogov, ki jih navaja v odgovoru na tožbo, zavrniti (zaradi neizkazovanja finančnega pogoja za dodelitev BPP), zoper tako odločitev in njene razloge pa bi imela tožnica možnost uporabiti pravno sredstvo. Zaradi nepravilne uporabe 66. in 67. člena ZUP je bila storjena kršitev pravil upravnega postopka, ki je vplivala na zakonitost izpodbijanega upravnega akta.

Ker je sodišče ugotovilo, da je tožba utemeljena, je izpodbijano odločbo odpravilo (3. točka 1. odstavka 64. člena Zakona o upravnem sporu, v nadaljevanju ZUS-1) in zadevo vrnilo v ponovni postopek (3. odstavek istega člena), v katerem naj organ pri odločanju upošteva tudi določbo 1. odstavka 27.b člena ZSV. Pri tem pa tožnici še pojasnjuje, da morebitna zavrnitev njene prošnje za BPP, vložene 24. 2. 2011, ni ovira za vložitev nove prošnje, če so pri tem izpolnjeni pogoji iz 4. točke 1. odstavka 129. člena ZUP - nova prošnja se mora glede na prejšnjo opirati na spremenjeno dejansko stanje (npr. spremembe v dohodkih) ali pravno podlago.