Jedro

Zakon upniku ne nalaga obveznosti, da predlog za novo sredstvo izvršbe utemelji ali izkaže njegovo upravičenost. Edini pogoj za naknadno objektivno kumulacijo sredstev in predmetov izvršbe je, da izvršilni postopek še ni končan.

Upnik je tisti, ki v predlogu za izvršbo odreja predmete in sredstva izvršbe in v njegovi izključni dispoziciji je, ali bo že v predlogu za izvršbo predlagal izvršbo na eno ali več sredstev, ali bo novo sredstvo izvršbe predlagal šele tekom postopka poleg ali namesto že dovoljenih sredstev. Sodišče pri tem upnikovemu predlogu glede predlaganih sredstev in predmetov izvršbe zgolj sledi.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z uvodoma navedenim sklepom zavrnilo ugovor dolžnika zoper sklep opr. št.: I 154/2017 z dne 28. 9. 2020, s katerim je dovolilo nadaljevanje izvršbe z novim sredstvom izvršbe, to je s prodajo dolžnikovih premičnin.

2. Zoper sklep se je pravočasno pritožil dolžnik iz razloga bistvene kršitve pravil postopka in zmotne ugotovitve dejanskega stanja po 1. in 2. točki prvega odstavka 338. člena v zvezi s 366. členom Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju: ZPP) v povezavi s 15. členom Zakona o izvršbi in zavarovanju (v nadaljevanju: ZIZ). Izpostavlja, da ni lastnik nepremičnine na naslovu stalnega prebivališča. Zato tam ni predmetov, ki bi bili njegova last in da tudi sicer nima nobenih stvari, ki bi lahko bile predmet rubeža, kar bi se upnik lahko prepričal preko javnih evidenc. Vsled tega bodo v postopku nastali zgolj nepotrebni stroški. Izpodbija tudi zaključke sodišča prve stopnje, da lahko zgolj izvršitelj ugotovi ali ima dolžnik rubljive predmete in trdi, da bi ga moralo sodišče prve stopnje v zvezi z navedenim zaslišati oziroma da bi moralo sodišče prve stopnje ugotoviti obseg njegovega premoženja in nato dovoliti izvršbo na tista sredstva, ki so v njegovi posesti. V zvezi s tem opozarja še na kršitev ustavne pravice do nedotakljivosti stanovanja tretje osebe, v kolikor sodišče takšno izvršbo dovoli. Predlaga, da sodišče druge stopnje njegovi pritožbi ugodi in izpodbijani sklep razveljavi, njegovemu prvotnemu ugovoru pa ugodi.

3. Pritožba je bila vročena upniku, ki nanjo ni odgovoril. 4. Pritožba ni utemeljena.

5. Skladno s tretjim odstavkom 34. člena ZIZ, lahko sodišče do konca izvršilnega postopka na predlog upnika dovoli poleg že dovoljenih sredstev oziroma predmetov, izvršbo še z drugimi sredstvi in na drugih predmetih (tretji odstavek 34. člena ZIZ).

6. Sodišče prve stopnje je pravilno obrazložilo, da lahko dolžnik zoper sklep o nadaljevanju izvršbe z novim izvršilnim sredstvom ugovarja le iz razlogov, ki preprečujejo izvršbo z novim sredstvom in na novem predmetu izvršbe, prav tako pa je pravilno pojasnilo, da mora biti po 53. členu ZIZ ugovor dolžnika obrazložen, v ugovoru pa mora dolžnik navesti dejstva, s katerimi ga utemeljuje in predložiti dokaze, sicer se ugovor šteje kot neutemeljen. Tako je dovoljeno uveljavljati le ugovorni razlog iz 7. točke prvega odstavka 55. člena ZIZ, da je izvršba dovoljena na stvareh, denarnih terjatvah ali na drugih pravicah, ki so izvzete iz izvršbe oziroma na katere je možnost izvršbe omejena. Sodišče prve stopnje je pravilno odločilo, da takšen ugovorni razlog ni podan.

7. Zakon upniku ne nalaga obveznosti, da predlog za novo sredstvo izvršbe utemelji ali izkaže njegovo upravičenost kot to smiselno zatrjuje dolžnik. Po tretjem odstavku 34. člena ZIZ je edini pogoj za naknadno objektivno kumulacijo sredstev in predmetov izvršbe, da izvršilni postopek še ni končan. Ker torej predmetni izvršilni postopek v času upnikovega predloga še ni bil zaključen, je sodišče prve stopnje ravnalo v skladu s tretjim odstavkom 34. člena ZIZ, s tem ko je dovolilo nadaljevanje izvršbe z novim izvršilnim sredstvom. Upnik je namreč tisti, ki v predlogu za izvršbo odreja predmete in sredstva izvršbe in v njegovi izključni dispoziciji je, ali bo že v predlogu za izvršbo predlagal izvršbo na eno ali več sredstev, ali bo novo sredstvo izvršbe predlagal šele tekom postopka poleg ali namesto že dovoljenih sredstev, sodišče pa pri tem upnikovemu predlogu glede predlaganih sredstev in predmetov izvršbe zgolj sledi. Samo v zakonsko določenih primerih sme sodišče predlagani predmet izvzeti ali izvršbo nanj omejiti, ali na predlog dolžnika predlagano sredstvo izvršbe zamenjati z drugim (drugi in četrti odstavek 34. člena ZIZ).

8. Sodišče prve stopnje je v nadaljevanju pravilno zaključilo, da dolžnik preuranjeno zatrjuje, da nima rubljivih predmetov in ustrezno pojasnilo, da neposredna dejanja izvršbe opravljajo izvršitelji (prvi odstavek 7. člena ZIZ in 38. člen Pravilnika o opravljanju službe izvršitelja; v nadaljevanju: Pravilnik) in se šele z rubežem ugotovi ali ima dolžnik predmete, ki jih je mogoče zarubiti. Zaslišanje dolžnika v tej fazi postopka ni predvideno, niti ni potrebno kot to sam pritožbeno uveljavlja. Sodelovanje v tej fazi postopka mu je namreč omogočeno tako, da mu izvršitelj, preden začne z rubežem, vroči kopijo sklepa o izvršbi oziroma kopijo sklepa o določitvi izvršitelja, če mu ta še ni bil vročen, ter je lahko navzoč pri opravi rubeža (prvi odstavek 82. člena ZIZ). Iz javnih evidenc tudi ne izhajajo vsi rubljivi predmeti, kakor je pravilno poudarilo že sodišče prve stopnje, poleg tega pa je v takšnem primeru razlika zgolj v načinu rubeža, saj se v primeru obstoja tovrstnih evidenc,1 rubež opravi že z vpisom sklepa o izvršbi v register2, tako da izvršitelj ne potrebuje opraviti fizičnega rubeža premičnine (tretji odstavek 81. člena ZIZ).

9. Ustrezna – glede na dolžnikove ugovorne navedbe – je v nadaljevanju tudi obrazložitev sodišča prve stopnje, da lastništvo nepremičnine ni povezano z obstojem dolžnikovih premičnin na določenem naslovu oziroma v določeni nepremičnini. Življenjsko sicer je pričakovati, da dolžnik na naslovu svojega bivališča razpolaga z določenim premičnim premoženjem, zaradi česar se rubež običajno najprej opravi na naslovu bivališča, vendar je izvršba na premičnine dovoljena na splošno (t. i. na neopredeljene dolžnikove premičnine), posledično pa izvršitelj opravi rubež kjerkoli se nahajajo dolžnikove stvari. V kolikor dolžnik resnično nima premičnin, izvršba z novim izvršilnim sredstvom ne bo uspešna, vendar tveganje glede slednjega nosi upnik, saj mora založiti tudi predujem za nadaljnje stroške izvršilnega postopka. Dolžnik posledično s smiselnim ponavljanjem teh ugovornih navedb v pritožbi ne more biti uspešen in takšne trditve za samo dovolitev izvršbe na premičnine ne pomenijo ovire.

10. Neutemeljeno je pri tem tudi sklicevanje dolžnika na kršitev ustavne pravice do nedotakljivosti stanovanja (36. člen Ustave RS) tretje osebe. Res da lahko oprava rubeža v tovrstnih primerih vznemirja tretje pri uživanju njihove lastnine oziroma posega v njihov pravni položaj, vendar je položaj tretjih v izvršilnem postopku varovan (predvsem) z institutom ugovora in predloga za odlog izvršbe (64. in 73. člen ZIZ). Položaj tretje osebe je varovan tudi z omejitvijo, po kateri se zarubijo predvsem stvari, glede katerih ni pripomb o obstoju kakšne pravice, ki bi preprečevala izvršbo (drugi odstavek 84. člena ZIZ). Prav tako se smejo zarubiti samo tiste stvari, ki jih ima v posesti dolžnik, stvari, ki jih ima v posesti kdo tretji, pa se smejo zarubiti samo s privolitvijo tretjega (83. člen ZIZ in 74. člen Pravilnika). Morebiten nasilen vstop v stanovanje, na katerega tudi smiselno namiguje pritožba, pa je vedno skrajni način oprave izvršilnih dejanj, ki pride v poštev šele, ko je jasno, da z drugimi sredstvi ne bo mogoče doseči cilja izvršbe in je uporaba sile neizbežna, saj blažji ukrepi ne bi bili učinkoviti.

11. Zaključek sodišča prve stopnje, da dolžnik vsebinsko ni podal ugovora, ki preprečuje izvršbo na novo sredstvo izvršbe, je torej ob obrazloženem pravilna in ker sodišče druge stopnje tudi ob preizkusu izpodbijanega sklepa po uradni dolžnosti v skladu z drugim odstavkom 350. člena v zvezi s 366. ZPP in v povezavi s 15. členom ZIZ ni ugotovilo uradoma upoštevnih kršitev, je o pritožbi odločilo, kot je razvidno iz izreka tega sklepa (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).

12. Sodišče druge stopnje o pritožbenih stroških ni odločilo, ker jih pritožnik ni priglasil (prvi odstavek 163. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).

1 V primeru rubeža premičnin, ki se vpisujejo v register neposestnih zastavnih pravic in zarubljenih premičnin (eRZPP). 2 V eRZPP.