Jedro

Tožeča stranka v vloženi tožbi zoper toženo stranko uveljavlja več tožbenih zahtevkov, in sicer na plačilo odškodnine, mesečne rente ter pripadajočih zakonskih zamudnih obresti od že izplačane odškodnine, ki naj bi ji pripadala iz naslova delodajalčeve odgovornosti za njeno nesrečo na delovnem mestu. Delodajalec je imel v času škodnega dogodka sklenjeno zavarovanje odgovornosti pri toženi stranki (zahtevki po točko 1, 2 in 3). S tožbenim zahtevkom pod točko 4 pa od tožene stranke uveljavlja plačilo 8.735,65 EUR zavarovalnine z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 16. 6. 2023 dalje do plačila na podlagi sklenjene police za kolektivno nezgodno zavarovanje.

Sodišče prve stopnje je zaključilo, da zahtevki iz točke 1 do 3 tožbenega predloga ne temeljijo na isti dejanski in pravni podlagi, kot zahtevek pod točko 4 tožbenega predloga. Ker vrednost spornega predmeta slednjega ne presega 20.000,00 EUR, zanj ni stvarno pristojno.

Odločitev sodišča prve stopnje je pravilna. Čeprav vsi zahtevki izvirajo iz istega historičnega dogodka, pa ima zahtevek pod točko 4 različno pravno podlago, kar posledično pomeni (vsaj delno) obravnavo različnih dejstev, ki so pravno pomembna za odločitev. Zahtevek za plačilo odškodnine se presoja po pravilih o povračilu premoženjske in nepremoženjske škode, zahtevek na plačilo zavarovalnine pa na podlagi pogodbenega razmerja med pravdnima strankama.

Izrek

I.Pritožba se zavrne in se sklep sodišča prve stopnje potrdi.

II.Tožeča stranka krije svoje pritožbene stroške.

Obrazložitev

1.Z izpodbijanim sklepom se je sodišče prve stopnje izreklo za stvarno nepristojno za odločanje o zahtevku zaradi plačila 8.735,65 EUR zavarovalnine z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 16. 6. 2023 dalje do plačila.

2.Tožeča stranka zoper sklep vlaga pravočasno pritožbo iz vseh pritožbenih razlogov. Predlaga, da višje sodišče pritožbi ugodi in izpodbijani sklep razveljavi. Meni, da odločitev sodišča ni v skladu z Zakonom o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) in sodno prakso. Odločitev je v nasprotju z načelom ekonomičnosti in pospešitve postopka. Oba zahtevka namreč temeljita na istem škodnem dogodku, v postopku se bo ugotavljalo ista, med seboj tesno povezana dejstva. Predsednik senata lahko po 8. točki prvega odstavka 270. člena ZPP združi pravde, pri čemer 300. člen ZPP določa, da se več pravd lahko združi v isti postopek, če se s tem pospeši obravnavanje.

3.Pritožba ni utemeljena.

4.Po 41. členu ZPP se v primerih, ko uveljavlja tožeča stranka v tožbi zoper isto toženo stranko več zahtevkov, ki se opirajo na isto dejansko in pravno podlago, pristojnost sodišča določi po seštevku vrednosti vseh zahtevkov (prvi odstavek). Če pa imajo zahtevki v tožbi različno podlago ali če se uveljavljajo zoper več tožencev, se določi pristojnost po vrednosti vsakega posameznega zahtevka (drugi odstavek). Po 32. členu ZPP so okrožna sodišča pristojna za sojenje v sporih o premoženjskopravnih zahtevkih, če vrednost spornega predmeta presega 20.000,00 EUR. Medtem so v skladu s 30. členom ZPP za sojenje v sporih o premoženjskopravnih zahtevkih pristojna okrajna sodišča, če vrednost spornega predmeta ne presega 20.000,00 EUR.

5.Tožeča stranka v vloženi tožbi zoper toženo stranko uveljavlja več tožbenih zahtevkov, in sicer na plačilo odškodnine, mesečne rente ter pripadajočih zakonskih zamudnih obresti od že izplačane odškodnine, ki naj bi ji pripadala iz naslova delodajalčeve odgovornosti za njeno nesrečo na delovnem mestu. Delodajalec je imel v času škodnega dogodka sklenjeno zavarovanje odgovornosti pri toženi stranki (zahtevki po točko 1, 2 in 3). S tožbenim zahtevkom pod točko 4 pa od tožene stranke uveljavlja plačilo 8.735,65 EUR zavarovalnine z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 16. 6. 2023 dalje do plačila na podlagi sklenjene police za kolektivno nezgodno zavarovanje.

6.Sodišče prve stopnje je zaključilo, da zahtevki iz točke 1 do 3 tožbenega predloga ne temeljijo na isti dejanski in pravni podlagi, kot zahtevek pod točko 4 tožbenega predloga Ker vrednost spornega predmeta slednjega ne presega 20.000,00 EUR, zanj ni stvarno pristojno. Zadevo bo zato po pravnomočnosti sklepa odstopilo pristojnemu okrajnemu sodišču (19. člen ZPP).

7.Odločitev sodišča prve stopnje je pravilna. Čeprav vsi zahtevki izvirajo iz istega historičnega dogodka, pa ima zahtevek pod točko 4 različno pravno podlago, kar posledično pomeni (vsaj delno) obravnavo različnih dejstev, ki so pravno pomembna za odločitev. Zahtevek za plačilo odškodnine se presoja po pravilih o povračilu premoženjske in nepremoženjske škode, zahtevek na plačilo zavarovalnine pa na podlagi pogodbenega razmerja med pravdnima strankama.

8.ZPP tudi ne predvideva, da bi v takšnem primeru na določitev stvarne pristojnosti vplivala razloga smotrnosti in ekonomičnosti. Prav tako se združevanje zahtevkov, kot je obravnavani primer, ne sme zamenjati z združevanjem pravd po 300. členu ZPP, za kar se lahko sodišče odloči, če se s tem zmanjšajo stroški in pospeši obravnavanje. Združiti pa je mogoče le pravde, ki tečejo pred istim sodiščem, pravde pa pri tem ohranijo svojo samostojnost in združitev ne vpliva na ugotovitev vrednosti spornega predmeta in določitev pristojnosti.1

9.Pritožba je tako neutemeljena, zato jo je pritožbeno sodišče zavrnilo in izpodbijani sklep potrdilo, saj ni našlo nobenih uradno upoštevnih pritožbenih razlogov (2. točka 365. člena ZPP v zvezi z drugim odstavkom 350. člena ZPP in 366. členom ZPP).

10.Tožeča stranka krije svoje pritožbene stroške (prvi odstavek 165. člena in prvi odstavek 154. člen ZPP).

Zveza

RS - Ustava, Zakoni, Sporazumi, Pogodbe Zakon o pravdnem postopku (1999) - ZPP - člen 19, 30, 32, 41, 41/1, 41/2, 270, 270/1, 300

Pridruženi dokumenti

Zadeve, v katerih je sodišče sprejelo vsebinsko enako stališče o procesnih oz. materialnopravnih vprašanjih.

-------------------------------

1Tako N. Betetto v Pravdni postopek, zakon s komentarjem, 2. knjiga, strani 638 in 639.