Jedro

Ker tožnik ni imel dovoljenja za poseg v prostor (ZUN), ne gre pa za enostavni objekt (ZGO-1), je ukrep urbanističnega inšpektorja zakonit.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi izpodbijana sodba.

Obrazložitev

Z izpodbijano sodbo je Upravno sodišče Republike Slovenije v Ljubljani kot sodišče prve stopnje na podlagi določbe 1. odstavka 59. člena Zakona o upravnem sporu (ZUS) zavrnilo tožbo tožnikov zoper odločbo tožene stranke z dne 29.1.2003. Z navedeno odločbo je tožena stranka zavrnila pritožbo tožnikov zoper odločbo Urbanistične inšpektorice Inšpektorata Republike Slovenije za okolje in prostor z dne 25.9.2002. Z navedeno odločbo je upravni organ prve stopnje v izreku pod točko 1 odločil, da morata investitorja (tožnika) v 60 dneh po prejemu odločbe odstraniti armirano betonski oporni zid, skupne dolžine 50 metrov, višine do 3,80 m, debeline 25 cm, skupaj s pasovnim temeljem na južnem delu zemljišča s parcelno št. 105 k.o... in pasovni armirano betonski temelj dolžine cca. 20 m na zahodnem delu zemljišča s parcelno št. 106 in 105 k.o. ... ter vzpostaviti prejšnje stanje na lastne stroške, v 2. točki je bilo odločeno, da veljajo za navedeni objekt prepovedi (vpisi in spremembe v zemljiški knjigi, katastru in drugih geodetskih evidencah ter promet z njimi ali z zemljiščem, na katerem je objekt), v 3. točki izreka je bilo odločeno, da bo, če investitorja v predpisanem roku ne bosta opravila naloženega dejanja, opravilo to pooblaščeno podjetje na njune stroške, v 4. točki izreka je bilo odločeno, da stroške postopka, nastale z izvršbo bosta plačala investitorja na podlagi posebnega sklepa, v 5. točki izreka pa je bilo odločeno da pritožba zoper odločbo ne zadrži njene izvršitve.

Tožena stranka je v obrazložitvi izpodbijane odločbe navedla, da je urbanistična inšpektorica urbanistični ukrep tožnikoma pravilno izrekla na podlagi določbe 1. odstavka 73. člena ZUN.

Sodišče prve stopnje v razlogih izpodbijane sodbe pritrjuje odločitvi in razlogom tožene stranke. Ker sta tožnika posegla v prostor brez ustreznega dovoljenja, jima je bil pravilno izrečen inšpekcijski ukrep na podlagi navedene določbe ZUN.

Tožnika v pritožbi opisujeta dosedanji potek zadeve in sklicujeta na gradbeno dovoljenje z dne 4.9.2003 ter opisujeta stališče sosedov B.B. in D.B. v navedem postopku. Smiselno predlagata razveljavitev izpodbijane sodbe.

Tožena stranka na pritožbo ni odgovorila.

Pritožba ni utemeljena.

Po 1. odstavku 200. člena ZGO-1 se inšpekcijski postopki, ki so se začeli pred uveljavitvijo tega zakona, končajo po predpisih, ki so veljali pred njegovo uveljavitvijo. Izjema so inšpekcijski postopki, ki se nanašajo na objekte iz 3. odstavka 3. člena ZGO-1, to so enostavni objekti. Ustavno sodišče Republike Slovenije je namreč, v kolikor gre za inšpekcijske postopke v zvezi z enostavnimi objekti, z odločbo št. U-1-150/04-19 z dne 1.12.2005 (Uradni list št. 115/05 z dne 13.12.2005) navedeno odločbo 1. odstavka 200. člena razveljavilo.

V obravnavanem primeru iz podatkov spisa jasno izhaja, da ne gre za gradnjo iz 3. odstavka 3. člena ZGO-1 (enostavni objekt), na katero bi se navedena odločba ustavnega sodišča nanašala. Konkretni inšpekcijski postopek se zato konča po določbah ZUN. Kot je razvidno iz odločbe upravnega organa prve stopnje je urbanistični inšpektor tožniku izrekel inšpekcijski ukrep na podlagi določbe 1. odstavka 73. člena ZUN. V postopku je ugotovil - to pa izhaja tudi iz podatkov v upravnih spisih, da gre v tem primeru za poseg v prostor, ki ni imel ustreznega dovoljenja.

Navedeno dejansko stanja ni sporno, saj tožnika takšnemu stanju ne ugovarjata. Odločba organa prve stopnje in odločba organa druge stopnje, se nanašata na dejansko stanje, ki je bilo ugotovljeno ob izreku inšpekcijskega ukrepa. Pri presoji zakonitosti obeh upravnih določb zato ni pomembno, če je tožnikoma bilo kasneje (4.9.2003) izdano gradbeno dovoljenje za sporni poseg, za katerega pa niti ni jasno, ali je dokončno in pravnomočno. Na pravilno ugotovljeno dejansko stanje je bilo materialno pravo pravilno uporabljeno. Kršitev postopka tožnika ne uveljavljata.

Glede na navedeno je Vrhovno sodišče Republike Slovenije kot pritožbeno sodišče na podlagi določbe 73. člena ZUS pritožbo zavrnilo kot neutemeljeno in potrdilo izpodbijano sodbo sodišča prve stopnje.