Jedro

Pritožbeno sodišče ni prezrlo, da je sodišče prve stopnje že znotraj 8-dnevnega roka za napoved pritožbe izdelalo sodbo z obrazložitvijo in s pravnim poukom, da je pritožba dovoljena, vendar ta okoliščina ni odločilna. Napoved pritožbe je namreč v primerih sodb, ko ni bila izrečena zaporna kazen, procesno dejanje, od katerega je najprej odvisna pravica do pritožbe in šele nato dolžnost sodišča izdelati obrazložitev sodbe, čeravno napovedi pritožbe sledi izdelava obrazložitve sodbe in ne sama pritožba.

V obravnavani zadevi je bila 31.1.2002 razglašena sodba, s katero obdolženemu ni bila izrečena zaporna kazen, obdolženi je bil o napovedi pritožbe poučen in dejstvo je, da si je to odločitev pridržal oziroma jo odložil v čas po posvetovanju z zagovornico. Dejstvo je tudi, da niti po tem napovedi pritožbe sam ali po zagovornici ni podal. V takšnem primeru je obdolženčev položaj enak položaju, v katerem se z izjavo izrecno odpove pravici do pritožbe ali jo umakne, četudi je sodišče prve stopnje storilo nekaj, česar v času, ki je "rezerviran" za napoved pritožbe ne bi bilo smelo storiti. Ravnanje sodišča, ki je v nasprotju z zakonskimi določbami, zaradi zgoraj opisanega razmerja med napovedjo pritožbe, pravico do pritožbe in dolžnostjo izdelave obrazložitve sodbe namreč ne more vzpostaviti stanja, kakršno je bilo pred opustitvijo procesnega dejanja, do katerega je upravičen obdolženec (ali njegov zagovornik), razen kadar je to dopustno v postopku odločanja o prošnji za vrnitev v prejšnje stanje (prim. še sodba Vrhovnega sodišča I Ips 70/2003 z dne 4.9.2003).

Izrek

Pritožba zagovornice obd. S. Z. se z a v r ž e kot nedovoljena.

Obrazložitev

Z uvodoma navedeno sodbo je sodišče prve stopnje obd.

S.Z. spoznalo za krivega storitve kaznivega dejanja nedovoljene proizvodnje in prometa orožja ali razstrelilnih snovi po prvem odstavku 310. člena Kazenskega zakonika (KZ). Po 50. členu KZ je bila obdolženemu izrečena pogojna obsodba z določeno šestmesečno zaporno kaznijo in dveletno preizkusno dobo, po 69. členu KZ pa mu je bil odvzet topovski udar M 81 s 65 g črnega smodnika z vadbenim sprožilcem ročne bombe M

75. Končno, obdolženi je bil ob uporabaljenem četrtem odstavku 95. člena Zakona o kazenskem postopku (ZKP) oproščen plačila stroškov kazenskega postopka od 1. do

6. točke drugega odstavka 92. člena ZKP.

Zoper sodbo se je pritožila obdolženčeva zagovornica, uveljavljajoč bistvene kršitve določb kazenskega postopka iz 8. in 11. točke prvega odstavka 371. člena ZKP, kršitve kazenskega zakonika iz 3. točke 372. člena ZKP, zmotno in nepopolno ugotovitev dejanskega stanja iz prvega in drugega odstavka 373. člena ZKP ter "kršitve človekovih pravic in temeljnih svoboščin iz 22., 29. in

35. člena v zvezi s 15. členom Ustave Republike Slovenije (RS)". Zagovornica pritožbenemu sodišču predlaga, da izpodbijano sodbo spremeni tako, da izreče oprostilno sodbo ali pa, da sodbo razveljavi in zadevo vrne v novo sojenje.

Pritožba ni dovoljena (390. člen ZKP).

Po prvem odstavku 368. člena ZKP morajo upravičenci do pritožbe iz prvega odstavka 367. člena ZKP le-to napovedati. To morajo storiti takoj po razglasitvi sodbe oziroma po pouku o pravici do pritožbe, najkasneje pa v 8 dneh od dneva razglasitve sodbe, oziroma od prepisa izreka sodbe, če niso bili navzoči pri razglasitvi sodbe. Gre za zahtevo, od katere je mogoče odstopiti le, ko je bila obdolženemu izrečena zaporna kazen (četrti odstavek 368. člena ZKP). Takrat lahko upravičenec pritožbo poda, brez da bi jo moral predhodno napovedati.

Iz zapisnika o glavni obravnavi z dne 31.1.2002, na kateri sta bila navzoča tudi obdolženi in njegova zagovornica, izhaja, da je bil obolženi po razglasitvi sodbe, s katero mu je bila izrečena pogojna obsodba, poučen, da lahko zoper sodbo v 8 dneh napove pritožbo in da je na dani pouk odgovoril, da se bo o tem posvetoval z zagovornico. Navzoča okrožna državna tožilka si je takrat pridržala 8-dnevni rok za napoved pritožbe. To pomeni, da pritožba ni bila napovedana (takoj) po razglasitvi sodbe, niti po pouku o pravici do pritožbe, ki je bil po zapisniku dan pred poukom o napovedi pritožbe. Po pregledu celotnega spisa in po opravljenih dodatnih poizvedbah na vpisniku kazenskega oddelka Okrožnega sodišča v Mariboru pa je pritožbeno sodišče ugotovilo, da napoved pritožbe ni bila dana niti v roku 8 dni po razglasitvi sodbe oziroma, da sploh ni bila podana. To pomeni, da je nastopil položaj iz drugega odstavka 368. člena ZKP, ko upravičenec pritožbe v zakonskem roku ne napove in ko se šteje, da se je odpovedal pravici do pritožbe.

Pritožbeno sodišče ni prezrlo, da je sodišče prve stopnje že znotraj 8-dnevnega roka za napoved pritožbe izdelalo sodbo z obrazložitvijo in s pravnim poukom, da je pritožba dovoljena, vendar ta okoliščina ni odločilna. Napoved pritožbe je namreč v primerih sodb, ko ni bila izrečena zaporna kazen, procesno dejanje, od katerega je najprej odvisna pravica do pritožbe in šele nato dolžnost sodišča izdelati obrazložitev sodbe, čeravno napovedi pritožbe sledi izdelava obrazložitve sodbe in ne sama pritožba. To je konec koncev logično, saj se je zoper neobrazloženo sodbo domala nemogoče učinkovito pritožiti.

V obravnavani zadevi je bila 31.1.2002 razglašena sodba, s katero obdolženemu ni bila izrečena zaporna kazen, obdolženi je bil o napovedi pritožbe poučen in dejstvo je, da si je to odločitev pridržal oziroma jo odložil v čas po posvetovanju z zagovornico. Dejstvo je tudi, da niti po tem napovedi pritožbe sam ali po zagovornici ni podal. V takšnem primeru je obdolženčev položaj enak položaju, v katerem se z izjavo izrecno odpove pravici do pritožbe ali jo umakne, četudi je sodišče prve stopnje storilo nekaj, česar v času, ki je "rezerviran" za napoved pritožbe ne bi bilo smelo storiti. Ravnanje sodišča, ki je v nasprotju z zakonskimi določbami, zaradi zgoraj opisanega razmerja med napovedjo pritožbe, pravico do pritožbe in dolžnostjo izdelave obrazložitve sodbe namreč ne more vzpostaviti stanja, kakršno je bilo pred opustitvijo procesnega dejanja, do katerega je upravičen obdolženec (ali njegov zagovornik), razen kadar je to dopustno v postopku odločanja o prošnji za vrnitev v prejšnje stanje (prim. sodba Vrhovnega sodišča I Ips 70/2003 z dne 4.9.2003). Če bi bilo to mogoče, potem bi to pomenilo, da lahko upravičenec do pritožbe le-to poda, brez da bi jo predhodno napovedal, česar pa zakon, razen v primeru izrečene zaporne kazni ne dovoljuje.

Po obrazloženem je pritožbeno sodišče moralo uporabiti prvi odstavek 388. člena ZKP ter odločiti tako kot izhaja iz izreka tega sklepa.