Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!
Tara K., odvetnica
Opravičena odsotnost udeleženca postopka za razdružitev solastnine z naroka temu ne sme odvzeti njegovih pravic in sodišča ne more oprostiti obveznosti, ki jih ima to po samem zakonu – to je, da med vsemi udeleženci postopka ugotovi, ali je spor o predmetu delitve oziroma deležih na njem. Če sodišče udeleženca ni pozvalo, da se opredeli do navedb drugega udeleženca o njegovem višjem deležu na sporni nepremičnini, mu je odvzelo pravico do izjave.
Pritožbi se ugodi, sklep sodišča prve stopnje se razveljavi ter se zadeva vrne sodišču prve stopnje v novo odločanje.
Stroški pritožbenega postopka so nadaljnji stroški postopka.
(1) Sodišče prve stopnje je prvega nasprotnega udeleženca napotilo na pravdo, v kateri bo moral tožiti predlagateljico in drugega nasprotnega udeleženca za ugotovitev večjega solastnega deleža od ¼ na nepremičnini parc. št. 133/4, k. o. Z. (2) Zoper sklep se zaradi bistvenih kršitev določb pravdnega postopka po 338. členu Zakona o pravdnem postopku (Ur. l. RS, št. 26/99 in kasnejše spremembe; ZPP) po svojem pooblaščencu pritožuje drugi nasprotni udeleženec. Pritožbenemu sodišču predlaga, da izpodbijani sklep razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v ponovno odločanje, zahteva pa tudi povrnitev stroškov pritožbe. Meni, da bi moralo sodišče narok preložiti, saj se je z njega opravičil. S tem, ko sodišče naroka ni preložilo, mu je kršilo pravico do izjave in je podana kršitev določb pravdnega postopka po 8. točki 2. odstavka 339. člena ZPP. Dodaja še, da bi na naroku tudi sam uveljavljal večji solastninski delež od tistega, ki je vpisan v zemljiški knjigi.
(3) Nihče od udeležencev na vročeno pritožbo ni odgovoril. (4) Pritožba je utemeljena.
(5) Po 118. členu Zakona o nepravdnem postopku (Ur. l. SRS, št. 30-1481/1986 in kasnejše spremembe; ZNP) o delitvi stvari ali skupnega premoženja sodišče odloči, če med solastniki ali skupnimi lastniki ni sporazuma o delitvi, a le, če med udeleženci ni spora o predmetu delitve in če ni spora o velikosti njihovih deležev. Če obstoji med udeleženci spor o predmetu delitve oziroma o velikosti njihovih deležev, pa mora sodišče udeležence napotiti na pravdo po določbah 9. in 10. člena ZNP.
(6) Sodišče prve stopnje je sicer ravnalo pravilno, ko naroka, s katerega se je drugi nasprotni udeleženec sicer opravičil, ni prestavilo. Opravičena odsotnost z naroka pa udeležencu ne sme odvzeti njegovih pravic in sodišča ne more oprostiti obveznosti, ki jih ima po samem zakonu – to je, da med vsemi udeleženci postopka ugotovi, ali je spor o predmetu delitve oziroma deležih na njem. Tega pa ni storilo, saj drugega nasprotnega udeleženca ni niti pozvalo, naj se opredeli do navedb prvega nasprotnega udeleženca o njegovem višjem deležu na sporni nepremičnini. S tem mu je odvzelo pravico do izjave po 4. členu ZNP in zagrešilo absolutno bistveno kršitev določb postopka iz 8. točke 2. odstavka 339. člena ZPP v zvezi s 37. členom ZNP.
(7) Pritožbeno sodišče je zato pritožbi ugodilo in sklep sodišča prve stopnje razveljavilo ter mu zadevo vrnilo v nov postopek (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s 37. členom ZNP), saj tovrstne kršitve, ki terja pridobitev in ponovno celovito presojo trditev oziroma izjav vseh udeležencev postopka, ne more samo odpraviti.
(8) V ponovljenem postopku bo moralo sodišče prve stopnje ugotoviti, ali in med katerimi udeleženci obstoji spor o višini njihovih v zemljiški knjigi vpisanih deležev na sporni nepremičnini. Glede na pritožbene navedbe drugega nasprotnega udeleženca pa pritožbeno sodišče posebej opozarja tudi na možnost spora o višini njegovega deleža. Od teh okoliščin bo odvisna tudi napotitev na pravdo, saj je od priznavanja oziroma nepriznavanja zatrjevanj drugih udeležencev odvisno, ali se bo posamezni udeleženec v pravdnem postopku nahajal na aktivni ali na pasivni strani. Velja še opozoriti, da je pri izdaji izpodbijanega sklepa sodišče prve stopnje spregledalo, da bi moralo ob napotitvi na pravdo ta nepravdni postopek tudi prekiniti (9. člen ZNP).
(9) Odločitev o stroških pritožbenega postopka temelji na določbi 3. odstavka 165. člena ZPP v zvezi s 37. členom ZNP.