Jedro

Standard, zapisan v 4. točki 399. člena ZFPPIPP, in sicer, da je „dolžnik prevzemal obveznosti nesorazmerne z njegovim premoženjskim položajem“, ni strogo objektiven; namen te določbe je predvsem zaščititi upnike, ki so bili žrtve dolžnikovega lahkomiselnega in neodgovornega ravnanja.

Izrek

Pritožba se zavrne in se izpodbijani sklep potrdi.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom postopek odpusta obveznosti ustavilo in predlog za odpust obveznosti zavrnilo.

2. Zoper navedeni sklep se je pravočasno pritožil dolžnik, in sicer iz vseh pritožbenih razlogov ter predlagal spremembo izpodbijanega sklepa, podrejeno njegovo razveljavitev.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Sodišče prve stopnje je predlog za odpust obveznosti zavrnilo po tem, ko je ugotovilo, da so pri dolžniku podane ovire za odpust po 4. točki 399. člena ZFPPIPP. Pojasnilo je, da je dolžnik v zadnjih treh letih pred uvedbo postopka osebnega stečaja prevzemal obveznosti, ki so nesorazmerne z njegovim premoženjskim položajem.

5. Standard, zapisan v 4. točki 399. člena ZFPPIPP, in sicer, da je „dolžnik prevzemal obveznosti nesorazmerne z njegovim premoženjskim položajem“, ni strogo objektiven; namen te določbe je predvsem zaščititi upnike, ki so bili žrtve dolžnikovega lahkomiselnega in neodgovornega ravnanja. Pritožnik ne izpodbija ugotovitve sodišča prve stopnje, da je v aprilu 2009 podpisal Poroštveno pogodbo v višini 133.807,45 EUR, pri čemer je vedel, da dolguje že zapadle obveznosti tako družbi P. v višini 579.482,20 EUR, kot tudi družbi I., d.d., v višini 44.456,61 EUR. Pritožba sicer pravilno navaja, da je tudi kapitalska naložba in osnovni delež v družbi premoženje, vendar pa je to premoženje znašalo bistveno manj, kot so znašale prevzete obveznosti. Ker je tudi družba P., d.o.o., v stečaju, to pomeni, da tudi sicer pritožnikovega vložka v tej družbi ni mogoče upoštevati na tak način, kot to meni pritožnik. Kot neupoštevne se zato izkažejo pritožbene navedbe, da je pritožnikovo premoženje ob prevzemanju obveznosti znašalo 300.000,00 EUR.

6. Pritožnik v zvezi z ugotovitvijo izpodbijanega sklepa, da je bil ob prevzemanju nesorazmernih obveznosti brez kakršnegakoli premoženja, sodišču prve stopnje očita, da mu na naroku za obravnavanje ugovora proti odpustu obveznosti v zvezi s kapitalsko naložbo v podjetju P., d.o.o., ni dovolilo ničesar povedati. Tudi sicer naj bi precej njegovih izjav ne bilo zapisanih v zapisniku. Višje sodišče v zvezi s tem opozarja, da bi pritožnik na zatrjevane kršitve moral opozoriti že na naroku oziroma zahtevati, da se to vnese na zapisnik. V kolikor je zapisnik podpisal brez kakršnihkoli pripomb, višje sodišče nima nobene podlage za zaključek, da zapisnik ne odraža dejanskega stanja. Tudi sicer pa iz pritožnikove izjave o ugovoru zoper odpust obveznosti izrecno izhaja, da ni imel nikakršnega osebnega premoženja, kar naj bi upniki ob izdaji osebnega poroštva tudi vedeli, zaradi česar se pritožbeni očitki izkažejo kot nerelevantni.

7. Za odločitev ni bistvenega pomena pritožbena trditev, da sodišče prve stopnje ni upoštevalo navedb upnice, in sicer, da je bila četrtina dolga že poplačanega. Znesek poplačila je glede na prevzete obveznosti premajhen, da bi ga bilo mogoče upoštevati kot okoliščino, ki bi bila - ob nesporno ugotovljenem nesorazmernem prevzemanju obveznosti - razlog za zavrnitev upnikovega ugovora.

8. Institut odpusta obveznosti je v zakonu predviden z namenom, da se prezadolženi osebni dolžnik reši primeža insolventnosti oziroma dolžniške krize, v katero je zašel brez špekulativnih namenov. Kot izhaja iz podatkov v spisu, je pritožnik prevzemal nova osebna poroštva, s katerimi se je zavezal, da za prevzete obveznosti dolžnika jamči z vsem svojim premoženjem, ob tem, da iz njegove izjave izhaja, da ni imel nikakršnega osebnega premoženja. Glede na navedeno in upoštevajoč, da je dajal osebna poroštva tudi drugim upnikom, je njegovo ravnanje po zaključku višjega sodišča mogoče razlagati zgolj v luči lahkomiselnega in neodgovornega ravnanja, ki je v ZFPPIPP določeno kot ovira za odpust obveznosti. Zakon z določbami o ovirah za odpust obveznosti želi preprečiti in sankcionirati zlasti nepremišljeno zadolževanje dolžnikov; da je dolžnik nedvomno nepremišljeno prevzemal poroštva nesorazmerno svojemu položaju, pa je mogoče zaključiti na podlagi do sedaj navedenega.

9. Upnik s pritožbenimi razlogi po zaključku višjega sodišča ne more uspeti. Izpodbijani sklep je pravilen, izrecno uveljavljeni pritožbeni razlogi pa niso podani. Ker niso podani niti razlogi, na katere višje sodišče pazi po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena ZPP v zvezi s 366. členom ZPP), je višje sodišče pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in potrdilo sklep sodišča prve stopnje (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s 121. členom ZFPPIPP), pri čemer je odgovorilo na tiste pritožbene navedbe, ki so za odločitev bistvenega pomena (360. člen ZPP v zvezi s 121. členom ZFPPIPP).

Pisni odpravek se ujema z elektronskim izvirnikom sklepa.