10. 12. 2004

SKLEP

Ustavno sodišče je v postopku za preizkus ustavne pritožbe družbe A., d.o.o., Ž., ki jo zastopa B. B., odvetnik v Z., na seji senata dne 24. novembra 2004 in v postopku po četrtem odstavku 55. člena Zakona o Ustavnem sodišču (Uradni list RS, št. 15/94)

sklenilo:

1.Ustavna pritožba družbe A. zoper sodbo Višjega sodišča v Ljubljani št. II Cp 384/2002 z dne 8. 1. 2003 v zvezi s sodbo Okrajnega sodišča v Domžalah št. P 263/95 z dne 26. 11. 2001 se ne sprejme.

2.Pritožnik sam nosi stroške postopka z ustavno pritožbo.

OBRAZLOŽITEV

A.

1.Okrajno sodišče je z izpodbijano sodbo ugodilo tožbenemu zahtevku tožeče stranke in pritožnici naložilo plačilo najemnine, tožbeni zahtevek pritožnice iz nasprotne tožbe pa zavrnilo. Zoper tako odločitev prvostopenjskega sodišča je pritožnica vložila pritožbo, ki jo je Višje sodišče zavrnilo in potrdilo sodbo Okrajnega sodišča.

2.V ustavni pritožbi pritožnica izraža svoje nestrinjanje z izpodbijanima odločitvama in zatrjuje, da sodišči nista odločali objektivno, ugoditev tožbenemu zahtevku pa je neutemeljena. Izpodbijanima sodbama očita, da sta brez konkretne pravne podlage za odločitev ter da je zavrnitev zahtevka iz nasprotne tožbe nesprejemljiva. Zatrjuje tudi, da sodišči na določene ugovore pritožnice nista odgovorili ter da "dejanskega stanja nista ugotavljali". Meni, da je nedopustno, da Okrajno sodišče med postopkom ni zaslišalo predstavnikov pravdnih strank. Pritožnica je tudi mnenja, da sodišče ni kritično ocenilo listine v spisu - najemne pogodbe z dne 22. 8. 1995. S temi navedbami pritožnica zatrjuje kršitev drugega odstavka 14. člena, 22. in 23. člena Ustave. Ustavna pritožnica predlaga, naj Ustavno sodišče ustavni pritožbi ugodi, nasprotni stranki v pravdi pa naloži povrnitev stroškov postopka z ustavno pritožbo.

B.

3.Ustavno sodišče ni nadaljnja instanca sodiščem, ki odločajo v sodnem postopku, zato ni pristojno presojati pravilnosti ugotovitev dejanskega stanja in uporabe prava. V skladu s prvim odstavkom 50. člena Zakona o Ustavnem sodišču (v nadaljevanju ZUstS) Ustavno sodišče izpodbijano sodno odločbo preizkusi le glede vprašanja, ali so bile z njo kršene človekove pravice ali temeljne svoboščine.

4.Pritožnica sicer zatrjuje kršitev načela enakosti pred zakonom (drugi odstavek 14. člena Ustave), pravice do enakega varstva pravic (22. člen Ustave) in pravice do sodnega varstva (23. člen Ustave), vendar z razlogi, ki jih navaja, teh kršitev ne more utemeljiti. Pritožnica namreč z večino navedb v ustavni pritožbi predvsem oporeka pravilnosti ugotovljenega dejanskega stanja in uporabe prava, kar pa, kot je obrazloženo zgoraj, ne more biti predmet preizkusa pred Ustavnim sodiščem.

6.Iz pravice do enakega varstva pravic (22. člen Ustave, ki je v sodnih postopkih poseben izraz načela enakosti pred zakonom iz drugega odstavka 14. člena Ustave) izhaja med drugim zahteva, da so sodne odločbe, s katerimi sodišče odloči o posameznikovih pravicah, dolžnostih ali pravnih interesih, obrazložene. Z vidika zatrjevane kršitve pravice iz 22. člena Ustave bi tako lahko bil relevanten očitek pritožnice, da sodišči izpodbijanih odločitev nista obrazložili, vendar je tak očitek neutemeljen. Z navedbami, da je Okrajno sodišče "nekritično" ocenilo listino v spisu - najemno pogodbo z dne 22. 8. 1995 ter da je nepreverjena ugotovitev sodišč, da sta najemno pogodbo podpisali pravdni stranki, pa pritožnica po vsebini zatrjuje zmotno in nepopolno ugotovljeno dejansko stanje. Kakor že navedeno, pa pravilnosti ugotovljenega dejanskega stanja Ustavno sodišče v postopku z Ustavno pritožbo ni pristojno presojati. Izpodbijani sodbi Okrajnega in Višjega sodišča vsebujeta navedbe o odločilnih dejstvih, na katere sta sodišči oprli svoji odločitvi, sodba Višjega sodišča pa tudi odgovore na pritožničine relevantne pritožbene navedbe. Odločitvi sodišč pa sta podprti z argumenti, ki jih v pravni znanosti metode razlage zakonov dopuščajo. Enako velja tudi za odločitev o zahtevku iz pritožničine nasprotne tožbe.

V čem pritožnica vidi nesprejemljivost te odločitve, pritožnica v ustavni pritožbi ne pojasni.

7.Z vidika zatrjevane kršitve ustavnega procesnega jamstva, ki ga zagotavlja 22. člen Ustave, bi bil lahko relevanten tudi očitek pritožnice, da je Okrajno sodišče neutemeljeno zavrnilo njen dokazni predlog za zaslišanje pravdnih strank. Vendar tudi ta očitek ni utemeljen. Treba je namreč upoštevati, da sodišče ni dolžno izvesti dokazov, ki za odločitev v zadevi po razumni presoji sodišča niso bistveni. Sodišče pa mora zavrnitev dokaznega predloga stranke obrazložiti. Okrajno sodišče res ni podalo izrecne obrazložitve za zavrnitev takšnega dokaznega predloga, vendar iz vsebine obrazložitve izpodbijane sodbe Okrajnega sodišča izhaja, da je

prvostopenjsko sodišče kot zadostne za svojo odločitev štelo že listinske dokaze, kakor je pritožnici pojasnilo tudi pritožbeno sodišče. Navedlo je, da je sodišče prve stopnje že samo iz predloženih listinskih dokazov ugotovilo odločilna dejstva v tej pravdni zadevi, zato zaslišanje strank ni bilo potrebno. Pritožnica pa v ustavni pritožbi niti ne navaja, da bi in kako bi predlagani dokaz z zaslišanjem pravdnih strank lahko vplival na odločitev sodišč.

8.Glede na navedeno pritožnici z izpodbijanima sodbama očitno ni bila kršena pravica iz 22. člena Ustave (in s tem v zvezi pravica do enakosti pred zakonom iz drugega odstavka 14. člena Ustave). V čem naj bi ji bila kršena pravica do sodnega varstva iz 23. člena Ustave, pritožnica ne izkaže, zgolj s pavšalnimi navedbami pa te kršitve ni mogoče utemeljiti.

9.Ker z izpodbijanima sodbama očitno niso bile kršene človekove pravice in temeljne svoboščine, kot jih zatrjuje pritožnica, Ustavno sodišče ustavne pritožbe ni sprejelo v obravnavo.

10.V postopku z ustavno pritožbo nosi vsak udeleženec svoje stroške, če Ustavno sodišče ne odloči drugače (prvi odstavek 34. člena ZUstS, ki se po 49. členu ZUstS uporablja tudi v postopku z ustavno pritožbo). Za drugačno odločitev bi morali obstajati posebni razlogi, ki jih pritožnik ne navaja. Ustavno sodišče je zato odločilo, kot izhaja iz druge točke izreka.

C.

11.Senat Ustavnega sodišča je sprejel ta sklep na podlagi prve alineje drugega odstavka 55. člena in prvega odstavka 34. člena v zvezi z 49. členom ZUstS v sestavi: predsednica senata mag. Marija Krisper Kramberger ter člana Jože Tratnik in dr. Dragica Wedam Lukić. Sklep je sprejel soglasno. Ker senat ustavne pritožbe ni sprejel, je bila zadeva v skladu z določbo četrtega odstavka 55. člena ZUstS predložena drugim sodnicam in sodnikom Ustavnega sodišča. Ker se za sprejem niso izrekli trije od njih, ustavna pritožba ni bila sprejeta v obravnavo.

Predsednica senata mag. Marija Krisper Kramberger