Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!
Tara K., odvetnica
Sklep o obročnem plačilu sodne takse je zakonit, če je obročno plačilo določeno tako, da ne bo očitno zmanjšalo mesečnih sredstev za preživljanje tožnika in njegove žene.
Pritožba se zavrne in se potrdi izpodbijani sklep.
Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje na podlagi 2. odstavka 13. člena Zakona o sodnih taksah (ZST) ugodilo tožnikovemu predlogu za obročno odplačevanje sodnih taks in odločilo, da je tožnik sodno takso v znesku 14.250,00 SIT dolžan plačati v treh mesečnih obrokih po 4.750,OO SIT. Podlaga za tako odločitev je bila ugotovitev o premoženjskem stanju tožnika in njegove soproge, s katero živi v skupnem gospodinjstvu in sicer ugotovitev, da tožnikov povprečni mesečni dohodek znaša 125.721,25 SIT. Sodišče še navaja, da je pred tem s pravnomočnim sklepom, št. U 365/2003-10 z dne 27.11.2003 zavrnilo tožnikov predlog za oprostitev plačila taks.
Tožnik s pritožbo izpodbija navedeni sklep in navaja, da tudi s tem sklepom določenih obrokov ni sposoben plačati. Od mesečnega zneska 125.721,25 SIT mu namreč ostane le cca 15.000,00 do 16.000,00 SIT, vse ostalo porabi za obveznosti in sicer za bencin, popravilo avtomobila itd. Pritožba ni utemeljena.
Po presoji pritožbenega sodišča je odločitev sodišča pravilna in ima podlago v podatkih spisa o tožnikovem premoženjskem stanju ter v določbi 2. odstavka 13. člena Zakona o sodnih taksah, na katerega se pravilno sklicuje sodišče prve stopnje. Po presoji pritožbenega sodišča obročno plačilo sodne takse na način, razviden iz izreka tega sklepa glede na sorazmerno nizek znesek obroka (4.750,00 SIT mesečno), ne bo občutno zmanjšalo mesečnih sredstev za nujno preživljanje tožnika in njegove žene, s katero živi v skupnem gospodinjstvu, ob nesporni ugotovitvi, da povprečni mesečni dohodek znaša 125.721,25 SIT. Na drugačno odločitev v tej zadevi ne more vplivati zatrjevanje tožnika, da mesečni dohodek v navedeni višini skoraj v celoti porabi za obveznosti kot so bencin, popravilo avtomobila in podobno.
Glede na navedeno je pritožbeno sodišče pritožbo na podlagi 73. člena zvezi z 68. členom ZUS zavrnilo kot neutemeljeno in potrdilo izpodbijani sklep sodišča prve stopnje.