Jedro

Po določilu 3. odst. 13. člena ZST mora stranka predlogu za oprostitev plačila taks predložiti hkrati listinske dokaze, navedene v tem zakonitem določilu. Ker teh dokazov ni predložila, je njen predlog formalno pomanjkljiv in ga je sodišče prve stopnje utemeljeno zavrnilo že iz tega razloga.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom predlogu prve tožeče stranke za oprostitev plačila sodnih taks ugodilo, predlog druge tožeče stranke za oprostitev plačila sodnih taks pa je sodišče zavrnilo. Proti navedenemu sklepu se je pritožil drugotožnik Karel Škvarča ter predlaga, naj sodišče druge stopnje sklep v izpodbijanem delu spremeni ali pa ga razveljavi in zadevo vrne v ponovno odločitev. V obrazložitvi pritožbe navaja, da je drugotožeča stranka brezposelna že od 1.12.1998, to je od tedaj, ko je bila zaradi neplačil svojih strank prisiljena svoje delo, ki ga je opravljala kot samostojno dejavnost, opustiti. Zapadala je namreč v vedno večje dolgove, zaradi česar tudi ni mogla poravnati vseh svojih obveznosti do države. Dokler pa ne bodo poravnane vse dajatve iz naslova davkov in prispevkov, mu država ne bo izdala odločbe o prenehanju samostojne dejavnosti. Tožnik se je tako znašel v situaciji, ko ni mogel predložiti sodišču nobenih dokazov o višini kakršnihkoli dohodkov, saj le-teh nima že od decembra 1998, niti ni mogel predložiti odločbe o dohodnini, ki je še ni prejel. Šele 30.11.1999 je uspel pridobiti potrdilo TT iz Ljubjane, kjer je zaposlena njegova žena - prvotožeča stranka, iz katerega je razvidno, da je pritožnik od 1.10.1999 zavarovan po njej. Pritožba ni utemeljena. Sodišče lahko oprosti stranko plačila taks, če bi bila s plačilom taks občutno zmanjšana sredstva, s katerimi se preživlja ali se preživljanjo njeni družinski člani (3. odstavek 168. člena Zakona o pravdnem postopku, Ur. list RS št. 26/99 in 1. odstavek 13. člena Zakona o sodnih taksah, ZST). Pri odločanju o oprostitvi mora sodišče skrbno presoditi vse okoliščine, zlasti pa mora upoštevati vrednost spornega predmeta, število oseb, ki jih stranka preživlja in dohodke ter premoženje, ki ga imajo stranka in njeni družinski člani. Po določilu 2. odstavka 169. člena ZPP je dolžna stranka predlogu priložiti potrdilo pristojnega upravnega organa o svojem premoženjskem stanju in o premoženjskem stanju članov gospodinjstva, potrdilo o svojih dohodkih in o dohodkih članov gospodinjstva, zanjo odločbo o dohodnini ter morebitne druge dokaze, s katerimi dokazuje svoje premoženjsko stanje in premoženjsko stanje članov gospodinjstva. Ker tožnika v tožbi in predlogu za oprostitev plačila taks navedenih dokazil nista predložila, ju je sodišče prve stopnje pozvalo s sklepom z dne 20.9.1999, naj svoj predlog dopolnita v roku 15 dni. V vlogi z dne 15.10.1999 je drugotožnik, sedanji pritožnik med drugim navajal, da še ni dobil odločbe o dohodnini ter da ne more dostaviti potrdila o dohodkih za zadnje tri mesece, ker od 1.12.1998 ni nikjer zaposlen ter nima prihodkov. Ob takem stanju pa je sodišče prve stopnje odločilo pravilno, ko je z izpodbijanim sklepom zavrnilo predlog drugega tožnika za oprostitev plačila sodnih taks. Sodišče druge stopnje v celoti soglaša z oceno sodišča prve stopnje, da ni izkazano, da bi bila s plačilom taks občutno zmanjšana sredstva, s katerimi se preživlja drugotožnik oziroma njegovi družinski člani. Drugo tožeča stranka ni predložila vseh potrebnih dokazil, niti ni pri tem zadostno utemeljila, zakaj jih ni predložila, zaradi česar ni izkazala svojega slabega premoženjskega stanja. Pri tem sodišče druge stopnje še pripominja, da dolžnost predložitve listinskih dokazov hkrati z vloženim predlogom predlagatelju nalaga 3. odstavek 13. člena ZST ter 2. odstavek 169. člena ZPP, zato dodatni poziv sodišča niti ne bi bil potreben. Ker pritožnik navedenih listinskih dokazov ni predložil, je njegov predlog formalno pomanjkljiv in ga je bilo potrebno že iz tega razloga zavrniti. Ker je sodišče prve stopnje ob odločanju o predlogu pritožnika dejansko stanje pravilno ugotovilo ter nanj tudi pravilno uporabilo materialno pravo, je sodišče druge stopnje pritožbo drugotožnika zavrnilo kot neutemeljeno ter v izpodbijanem delu potrdilo sklep sodišča prve stopnje (2. točka 380. člena ZPP).