Jedro

Pritiklina trajno služi za stalno rabo celote oziroma glavne stvari v funkcionalnem smislu, pri čemer med glavno stvarjo in pritiklino poleg stalne oziroma trajne funkcionalne povezave pogosto obstaja tudi prostorska povezava.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in potrdi sodba sodišča prve stopnje.

II. Tožeča stranka sama krije svoje stroške postopka s pritožbo.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo zavrnilo primarni zahtevek na plačilo 41.390,00 EUR in podredni zahtevek na vrnitev premičnin, ki se nahajajo na naslovu Osojnikova 2a, P. in sicer: inox točilni pult s kompresorji, inox umivalnik na senzorje, napa inox, dvojno pomivalno korito inox, bojler 5l, števec odštevni, bojler plinski Junker, bojler za toplo vodo, radiatorji 10 kom, kozolec leseni, vrata masiva s podboji 6 kom, montažni nadstrešek za teraso 100m2, lesena ograja s koriti na terasi 20m2, žična ograja 60m z nosilci in drsnimi vrati, lesena impregnirana ograja 15m, asfaltiran dovoz - cesta z robniki do parcele cca 30m2, veliki žar, krušna peč, komplet ventilacija (I. točka izreka). Tožniku je naložilo povrniti tožencu pravdne stroške v znesku 2.423,46 EUR, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi (II. točka izreka).

2. Zoper izpodbijano sodbo se pritožuje tožnik iz razlogov zmotne ugotovitve dejanskega stanja in zmotne uporabe materialnega prava iz 338. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP). Graja zaključek sodišča prve stopnje, da so premičnine, ki so predmet podrejenega zahtevka, spojene z nepremičnino. V obravnavanem primeru gre za masivne kose gostilniškega pohištva, ki se postavijo v prostor in ne potrebujejo nobene pritrditve v tla. Opozarja na sodno prakso, iz katere izhaja, da pojem trajne povezanosti z nepremičnino tolmači na način, da so trajno povezane tiste stvari, ki se brez škode tako za nepremičnino kot za premičnino ne dajo ločiti. Poudarja, da je toženec vedel, da so v gostinskem lokalu, ki se je prodajal premičnine, ki so last tožnika, ker se je z njim dogovarjal o nakupu le-teh, zato toženec ni bil v dobri veri glede pridobitve premičnin. Opozarja tudi, da gostinska in trgovska oprema niso bili predmet cenitve, pri določitvi nepremičnine v izvršilnem postopku, zato premičnine, ki se nahajajo v lokalu, niso bile predmet prodaje in jih toženec ni mogel kupiti skupaj z nepremičnino. Predlaga ugoditev pritožbi in spremembo izpodbijane sodbe v smeri ugoditve podrednemu zahtevku in povrnitev pravdnih stroškov. Priglaša stroške.

3. Toženec na pritožbo ni odgovoril. 4. Pritožba ni utemeljena.

5. V skladu s 350. členom ZPP preizkusi sodišče druge stopnje sodbo sodišča prve stopnje v izpodbijanem delu ter v mejah pritožbenih razlogov, pri čemer po uradni dolžnosti pazi na bistvene kršitve določb pravdnega postopka iz 1., 2., 3., 6., 7., 11. točke, razen glede obstoja in pravilnosti pooblastila za postopek pred sodiščem prve stopnje, ter 12. in 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP ter na pravilno uporabo materialnega prava. Sodišče druge stopnje je opravilo uradni preizkus glede morebitnih bistvenih kršitev določb postopka, na katere pazi po uradni dolžnosti. Uradni preizkus je pokazal, da ni podana nobena uradno upoštevna bistvena kršitev.

6. Iz listin v spisu izhaja, da je lastnik sporne nepremičnine, ki se je na dražbi prodajala kot gostinski in trgovski lokal, postal toženec. Tožnik je zatrjeval s predmetno tožbo, da je lastnik premičnin, ki se nahajajo v sporni nepremičnini, toženec je to prerekal in zatrjeval, da so vse premičnine, katerih vrnitev se zahteva, sestavne sporne nepremičnine in da so bile last dolžnika (E.) in ne tožnika, s prodajo na dražbi pa so postale njegova last. 7. Bistvo pritožbe je, da tožnik zatrjuje, da so sporne premičnine pritikline in ne sestavine, zaradi česar bi moralo sodišče prve stopnje podrednemu zahtevku ugoditi.

8. V pravni teoriji in sodni praksi pritiklina predstavlja samostojno premično stvar, namenjeno gospodarski rabi ali olepšanju glavne stvari. Pritiklina trajno služi za stalno rabo celote oziroma glavne stvari v funkcionalnem smislu, pri čemer med glavno stvarjo in pritiklino poleg stalne oziroma trajne funkcionalne povezave pogosto obstaja tudi prostorska povezava. Bistvena značilnost pritikline je v njeni določenosti za doseganje gospodarskega namena glavne stvari.

9. Sestavina pa je vse, kar se v skladu s splošnim prepričanjem šteje za del druge stvari (prvi odstavek 16. člena SPZ). Pravna teorija izpostavlja v funkciji pravilne zapolnitve pravnega standarda sestavine, tj. kriterij trdnosti povezave z glavno stvarjo in nekompletnosti oziroma nedokončanosti glavne stvari brez takšnih sestavin. (M. Tratnik, Stvarnopravni zakonik s komentarjem, GV Založba, Ljubljana, 2004, str. 120). V teoriji, ki ji sledi tudi sodna praksa, je tako pojasnjeno, da so npr. trdno povezani z zgradbo deli zgradbe, kot so podboji, okenski okviri, opeka ipd. Zaradi upoštevanja dejstva, da so v današnjem času sestavni deli stvari pogosto spojeni tako, da jih je moč ločiti od glavne stvari, pa se ob uporabi kriterija nekompletnosti oziroma nedokončanosti glavne stvari kot sestavine nepremičnine štejejo tudi vrata, okna, radiatorji, svetila, celo žarnica za sestavo svetlobnega telesa ipd. (tako VSL sodba in sklep II Cp 329/2012 z dne 10.10.2012). Glede na navedeno so sestavine torej tiste, ki so funkcionalno povezane z nepremičnino, v katero so vgrajene, in zato delijo v skladu z akcesijskim pravilom tudi njeno pravno usodo. To pomeni, da se lastninska pravica na glavni stvari razširi tudi na novo bistveno sestavino, ne glede na to, kdo je bil lastnik stvari, ko je postala bistvena sestavina glavne stvari.

10. Kot je pravilno ugotovilo sodišče prve stopnje so vse v podrednem zahtevku naštete premičnine spojene z nepremičnino tako, da so privijačene v tla ali v steno (točilni pult, umivalnik, napa, pomivalno korito, bojlerji, števec, radiatorji, vrata, krušna peč), vgrajeni v objekt (ventilacija) ali spojene s samim zemljiščem (kozolec, ograje, dovoz), zaradi česar jih je potrebno po kriteriju iz prvega odstavka 16. člena SPZ šteti za del objekta.

11. Upoštevajoč, da med strankami ni sporno zemljiškoknjižno lastništvo sporne nepremičnine, je v primeru, ko je ugotovljeno, da so premičnine, katerih vrnitev zahteva tožnik, sestavine, lastnik tudi navedenih premičnin kot njenih sestavin posledično toženec (kot zemljiškoknjižni lastnik nepremičnine).

12. Tožnik je imel možnost, kot mu je pojasnilo že sodišče prve stopnje, vložiti ugovor tretjega, s katerim bi izločil svoje nepremičnine iz izvršbe, a pred prodajo sporne nepremičnine v izvršilnem postopku tega ni storil. Ko je nepremičnina prodana in je lastninska pravica na nepremičnini prešla na toženca, se glede na to, da so navedene premičnine sestavine, šteje, da delijo usodo glavne stvari. Tako so vse premičnine postale last toženca z nakupom na dražbi, pri tem pa dobra oz. slaba vera na prehod lastninske pravice na premičninah, ki so sestavine nepremičnine, ne vpliva.

13. Tožnik bi imel v primeru, da je toženec obogaten na račun spornih premičnin, zahtevek na povračilo večvrednosti nepremičnine na račun premičnin, ki so sestavni del nepremičnine, vendar le-tega ni postavil, kar je pravilno ugotovilo že sodišče prve stopnje.

14. Glede na navedeno je sodišče druge stopnje pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje (353. člen ZPP).

15. Ker tožnik s pritožbo ni uspel, sam krije stroške postopka s pritožbo.