Jedro

Sodišče je ugotovilo, da niso podane spremenjene razmere, ki bi utemeljevale izdajo nove odločbe o stikih z očetom.

Izrek

I. Pritožbi se zavrneta in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

II. Nasprotna udeleženka nosi sama svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

1. Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje zavrnilo predlog predlagatelja s katerim je predlagal spremembo stikov določenih s sodbo Okrožnega sodišča na Ptuju opr. št. IV P 186/2018 z dne 22. 8. 2019 med A. A. in B. B. ter znižanje preživnine, ki je bila določena s sodbo Okrožnega sodišča na Ptuju v znesku 150,00 EUR ter nazadnje valorizirana na znesek 157,66 EUR (točka I izreka). Nadalje je zavrnilo predlog nasprotne udeleženke s katerim je predlagala spremembo stikov (točka II izreka). Pod točko III pa je delno ugodilo predlogu nasprotne udeleženke na način, da je sodbo in sklep Okrožnega sodišča na Ptuju opr. št. IV P 186/2018 z dne 22. 8. 2019 v II. točki spremenilo tako, da je C. C. kot oče A. A. in mld. B. B. dolžan zanjo plačevati mesečno preživnino za vsakega v znesku 180,00 EUR dokler bodo za to obstajali zakonski pogoji, z upoštevanjem nadaljnjih uskladitev z indeksom rasti cen življenjskih potrebščin, v valoriziranih zneskih. V presežku je predlog nasprotne udeleženke zavrnilo. V točki IV je odločilo, da vsaka stranka nosi svoje stroške postopka.

2. Zoper sklep vlagata pritožbo oba udeleženca.

3. Predlagatelj uveljavlja zmotno, nepopolno ugotovitev dejanskega stanja, bistvene kršitve določb postopka ter zmotno uporabo materialnega prava. Poudarja, da sta otroka na neformalnem razgovoru pri sodnici jasno in nedvoumno izrazila svoje mnenje in željo glede razširitve stikov z očetom, in sicer sta povedala, da želita pri obeh starših preživeti enako časa. Enako željo sta povedala tudi na razgovoru s strokovnimi delavkami CSD. V nadaljevanju opisuje stisko otrok zaradi razgovorov na CSD in na sodišču. Opisuje potek razgovorov ter poudarja bistvo, da si otroka želita, da bi stike s staršema izvajala tako, da sta pri obeh starših enako časa. Poudarja, da tudi CSD ne nasprotuje očetovemu predlogu o razširitvi stikov, kar sodišče ni upoštevalo. Meni, da bi sodišče moralo upoštevati željo otrok. Sklicuje se na mednarodne predpise po katerem mora biti otrokovo mnenje upoštevano. Sodišče zmotno zaključi, da razširitev stikov otrok z očetom ne bi bila v njuno največjo korist, ker sta se otroka na sedanji režim stikov že navadila. Predlagal je razširitev stikov za dva dni na mesec. Tudi argument, da širitev stikov ni v korist otrok, ker je nasprotna udeleženka tista na kateri je večji del odgovornosti v zvezi s šolo, ni utemeljen. Iz sporočila šole za oba otroka izhaja, da v šolo prihajata urejena in z opravljenimi šolskimi obveznostmi, ne glede na to pri katerem od staršev sta na stikih. Odločitev sodišča, ki je v nasprotju z željami otrok in z mnenjem CSD, nima pravne podlage. Nadalje graja odločitev glede zvišanja preživnine. Graja stroškovno postavko oblačil in obutve. Sodišče ni upoštevalo, da oče za otroka sam kupuje obleko in obutev, ker mu mati na stike izroča premajhna oblačila in obutev. To izhaja tudi iz poročila CSD z dne 28. 7. 2022. Strošek obutve in obleke se v času določitve preživnine do danes ni zvišal. Stroški izobraževanja A. A. so enaki, strošek, ki je za B. B. nastal z njenim vstopom v šolo pa je primerljiv s prejšnjim stroškom vrtca. Strošek preživljanja dopusta ne obstaja, saj otroka z vsakim od staršev preživita dopust. Sodišče ni ugotavljalo katere mesečne stroške imata z otrokoma oba starša. Napačna je tudi odločitev, da je dolžan predlagatelj zvišano preživnino plačevati od 1. 7. 2022, ker ni ugotovilo, kaj vse je predlagatelj poleg preživnine mesečno prispeval. Nasprotna udeleženka ni izkazala spremenjenih okoliščin za zvišanje preživninske obveznosti. Sodišče je tudi napačno tvorilo preživninski izrek, ker ni upoštevalo, da sodišče odloča o zvišanju očetove preživninske obveznosti.

4. Nasprotna udeleženka vlaga pritožbo zoper točko II in III izreka sklepa. Očita zmotno in nepopolno ugotovitev dejanskega stanja, bistvene kršitve postopka po 14. točki drugega odstavka 339. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) ter zmotno uporabo materialnega prava ter kršitev 22. člena Ustave RS, saj je glede relevantnih okoliščin odločitev neobrazložena. Svoj predlog za spremembo stikov je temeljila na nezmožnosti strank dogovarjati in pogovarjati se o otrocih in o tem razlogu za zmanjšanje obsega stikov se sodišče ni izjasnilo. Ker oče matere pred zaključkom stika ne seznani z obveznostmi otrok, prihajata otroka v šolo nepripravljena. Po predlagani spremembi stikov bi otroka v šolo odhajala od matere, s tem pa bi bilo poskrbljeno, da v šolo odhajata pripravljena. Da bi se lahko izvajali tako obsežni stiki kot so določeni sedaj, bi med staršema morala potekati vsaj minimalna komunikacija glede otrok, njunih potreb in obveznosti. Sodišče je zmotno uporabilo materialno pravo, to je določbo 141. člena Družinskega zakonika (v nadaljevanju DZ), ko je odločilo, da so sedaj določeni stiki v korist otrok. Očita 14. točko drugega odstavka 339. člena ZPP, ker odločitve ni moč preizkusiti. Tudi do očitane manipulacije očeta z otrokoma se sodišče ni opredelilo. Otroka sta premajhna, da bi znala in zmogla odločati o tem kaj jima je v največjo korist. Sodišče je sprejelo zaključek, da oba starša med tednom ustrezno poskrbita za otroka in da zmanjšanje stikov ni v korist otrok na podlagi poročila šole z dne 20. 1. 2023 ter mnenja CSD. Tak zaključek je v nasprotju s preostalimi dokazi v spisu, odločitev je nejasna, nerazumljiva (14. točka drugega odstavka 339. člena ZPP). Osnovna šola je 20. 1. 2023 res podala poročilo, da imata otroka vse domače obveznosti redno pripravljena in opravljene ne glede na to od katerega starša v tistem dnevu prihajata. Nasprotna udeleženka pa je le dva dni prej, to je 18. 1. 2023 sodišču posredovala listinsko dokazilo iste šole, da B. B. domačih nalog v dnevu, ko prihaja od očeta nima opravljenih. Oče je na CSD sam izpovedal, da z otrokoma za šolo ne dela veliko, da sta otroka na CSD večkrat povedala, da z njima bolj ali manj za šolo dela le mati. Sodišče je zavrnilo dokaze po zaslišanju učiteljic otrok, dodatnih poizvedb pri šoli in dopolnitvi mnenja CSD in pritegnitvijo sodnega izvedenca. Očita kršitev 8. točke ter ustavne pravice do sodnega varstva in poštenega sojenja ter konvencije o otrokovih pravicah. Stike je potrebno razporediti tako, da bosta otroka pri materi ne zgolj vpeta v učenje in šolsko delo temveč, da bosta imela dovolj časa za igro in počitek. Odločitev sodišča je tudi v nasprotju z mnenjem CSD z dne 28. 7. 2022, kjer je navedeno, da je obstoječe stike potrebno na novo določiti, saj so le-ti prenaporni za otroka. Otroka sta izpovedala, da jima vožnje predstavljajo napor. Tudi odločitev o preživnini je napačna, posledica zmotno, nepopolno ugotovljenega dejanskega stanja ter bistvene kršitve določb postopka po 14. točki drugega odstavka 339. čelna ZPP. Mesečne potrebe otrok, ki jih je navedla predlagateljica so tudi priznane po predlagatelju, saj jih ni izrecno in konkretizirano prerekal. Sodišče bi ta dejstva moralo šteti za priznana. Očita kršitev določb postopka po prvem odstavku 339. člena ZPP, ki je vplivala na pravilnost in zakonitost končne odločbe. Četudi je slediti ugotovitvi sodišča, da so mesečne potrebe 430,00 EUR, zvišanje preživnine le na 180,00 EUR, ne vzdrži logične matematike, še manj pa kritičnega preizkusa. Na mater odpade kar prispevek v višini 250,00 EUR. Mati ima nižje dohodke kot oče, vsa učna in siceršnja skrb za otroka, je na materi. Četudi ima oče z otrokoma obsežne skoraj primerljive stike kot mati, mati iz tega naslova nima nobenih ugodnosti. Otrokoma pripravi celotno garderobo. Vrnjena garderoba je pogosto uničena in obupno umazana. Prilaga dve fotografiji hlač A. A.. Splošno znano dejstvo je, da so se cene hrane in stvari za osebno higieno močno povišale. Sodišče bi moralo preživninskemu zahtevku nasprotne udeleženke v celoti ugoditi. Napačno je zaključilo, da naj se ne bi povečali obratovalni stroški. Že dejstvo zvišanja stroškov elektrike bi moralo sodišče upoštevati kot splošno znano dejstvo.

5. Nasprotna udeleženka v odgovoru na pritožbo zavrača posamezne pritožbene očitke ter se zavzema za zavrnitev pritožbe predlagatelja ter ugoditev njeni pritožbi.

6. Pritožbi nista utemeljeni.

**Glede stikov:**

7. Udeleženca sta starša 7-letne hčerke B. B. in 10-letnega sina A. A. Stiki očeta (predlagatelj) potekajo na podlagi sklepa Okrožnega sodišča z dne 9. 1. 2020 tako, da otroka preživita z očetom vsak drugi vikend od petka popoldne, ko oče prevzame otroka v šoli, do ponedeljka zjutraj, ko ju mati prevzame pri očetu in ju pelje v šolo. Med tednom, ko ima oče z mladoletnima otrokoma vikend stik, stiki potekajo en dan med tednom, pri čemer oče mladoletna otroka prevzame po šoli, nato pri njemu prespita in ju mati naslednjo jutro prevzame pri očetu in pelje v šolo. V tednu, ko oče nima vikend stika, stiki potekajo dva dni med tednom tako, da mladoletna otroka pri očetu dvakrat prespita. Počitnice in praznike si starša delita enakomerno. Tako določeni stiki potekajo tretje leto. Oče je obravnavani predlog po povečanju stikov z mladoletnima otrokoma utemeljeval zlasti z izraženo željo mladoletnih otrok, mati pa predlog po zmanjšanju stikov, s potrebo po več prostega časa otrok pri njej, ob trditvi, da zgolj ona skrbi, da so šolske obveznosti opravljene. Sodišče prve stopnje se je prepričalo, da v obdobju po zadnji določitvi stikov, ni prišlo do spremenjenih razmer, ki bi utemeljevale spremembo določenih stikov in sicer je ugotovilo, da niso podane spremenjene razmere, ki bi utemeljevale izdajo nove odločbe o stikih z očetom (določba osmega odstavka 141. člena DZ).

8. Pritožbeni preizkus je pokazal, da sodišče prve stopnje ni storilo kršitev na katere mora sodišče druge stopnje paziti po uradni dolžnosti ter, da so tudi vsi pritožbeni razlogi neutemeljeni. Sodišče druge stopnje zavrača pritožbeni očitek kršitve ustavnih pravic do obrazloženosti sodne odločbe, do sodnega varstva in poštenega sojenja. Sodišče prve stopnje je v obrazložitvi navedlo, natančne in jasne razloge, zakaj izpodbijana odločitev v celoti upošteva največjo korist mladoletnih otrok in je očitek materine pritožbe o kršitvi 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP neutemeljen. Nasprotna udeleženka - mati kršitev te določbe očita tudi iz razlogov, da dokazna ocena sodišča ni skladna z določbo 8. člena ZPP. Sodišče druge stopnje tudi ta očitek zavrača, saj je sodišče prve stopnje dovolj vestno in skrbno ocenilo izvedene dokaze ter jih povezalo v skupno dokazno oceno in posledično pravilno in popolno ugotovilo dejansko stanje ter dejstva pomembna za zaključek, da niso podane bistveno spremenjene okoliščine ter, da koristi mladoletnih otrok ne terjajo spremembe, pred tremi leti dogovorjenih stikov z očetom. Sodišče prve stopnje je dalo tudi ustrezno dokazno težo mnenju centra za socialno delo1, ki ga je, skupaj z dopolnitvijo natančno ocenilo in vpelo v skupno dokazno oceno. Bistveni pritožbeni očitek predlagatelja - očeta se nanaša na to, da sodišče ni sledilo „jasno in nedvoumno izraženim mnenjem mladoletnih otrok glede razširitve stikov z očetom, saj sta na razgovoru povedala, da želita pri obeh starših preživeti enako časa“. Nadalje oče izpostavlja mnenje CSD z dne 27. 1. 2023, da CSD ne nasprotuje očetovemu predlogu o razširitvi stikov. Nasprotna udeleženka mati pa na več mestih izpostavlja, da se sodišče ni opredelilo do njenih argumentov za zmanjšanje stikov, in sicer, da obstaja nezmožnost udeležencev postopka dogovarjati in pogovarjati se o otrocih ter njunih potrebah in obveznostih. Očita, da sodišče te okoliščine ni obravnavalo, se o njej ni izjasnilo (kršitev 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP), posledično pa tudi zmotno ugotovitev dejanskega stanja ter napačno uporabo materialnega prava. Vsi ti očitki so neutemeljeni, kar bo obrazloženo v nadaljevanju.

9. Tudi kršitve 8. točke drugega odstavka 339. člena ZPP ter 23. člen Ustave ter Konvencije o otrokovih pravicah, ki jih mati očita s tem, da je sodišče neutemeljeno zavrnilo dokaz po zaslišanju učiteljic otrok, oprave dodatnih poizvedb na šoli in dopolnitvi mnenja CSD ter pritegnitev sodnega izvedenca pedopsihološke stroke, niso podane. Sodišče je pravilno upoštevalo, da ima poročilo CSD skupaj z dopolnitvijo, katerega namen je razjasnitev določenih dejanskih vprašanj, bistvene značilnosti in strukturo izvedenskega mnenja: izvidu, to je ugotovitvam dejstev, sledi mnenje, katerega bistvo je ocena dejstev s stališča stroke oziroma pravil znanosti (primerjaj z 243. členom ZPP). Posebnost mnenja CSD je v tem, da se poročilo nanaša na konkretna dejstva in stanja zunaj procesa, ki so jih zaznali strokovni delavci CSD. Odločilno je, da je CSD v sporih iz razmerij med starši in otroki organ socialnega skrbstva, ki nastopa kot specifičen pomočnik sodišča in z njim sodeluje v funkciji varstva javnega interesa ter ima zato poseben procesni položaj, ki je zaradi njegovega strokovnega znanja in izkušenj blizu položaju sodnega izvedenca. Tudi mnenje CSD v obravnavanem primeru izpolnjuje te pogoje, zato je zavrnitev predlaganega angažiranja izvedenca pravilna. Sodišče je utemeljeno zavrnilo tudi dokaz z dodatnimi poizvedbami na šoli, ker je v spisu pisno poročilo in zato dodatne poizvedbe ter zaslišanje učiteljic o istem dejstvu, niso bili potrebni.

10. V skladu s 135. členom DZ imajo starši glavno in enako odgovornost za varstvo in vzgojo otrok ter za njihov razvoj tudi po razpadu zakonske zveze2. Koristi otroka so njihova poglavitna skrb, država pa jim nudi pomoč pri izvajanju njihove odgovornosti. Načelo ima podlago v ustavni ureditvi (55. člen Ustave RS) in mednarodnih konvencijah (18. člen Konvencije o otrokovih pravicah). Starševska skrb pripada skupaj obema staršema, ne glede na to ali živita skupaj. Tudi starši, ki ne živijo skupaj so še vedno starši in so zato dolžni skrbeti za svoje otroke. Vendarle pa morajo biti staršem otrokove koristi njihova prva in poglavitna skrb. Družinski zakonik določa, da delajo starši v otrokovo korist, če zadovoljujejo njihove materialne, čustvene in psihosomatske potrebe z ravnanjem, ki kaže na njihovo skrb in odgovornost do otroka ter mu nudijo primerno vzgojno vodstvo in ga vzpodbujajo v njegovem razvoju. Sodišče druge stopnje pojasnjuje, da ugotovljena dejstva potrjujejo, da je obseg stikov, ki je bil določen pred tremi leti s sodno odločbo, še vedno v največjo korist obeh mladoletnih otrok udeležencev. Center za socialno delo je kot strokovnjak v mnenju in v dopolnitvi mnenja poudaril, da starša skrb za otroka vsak zase izvajata ustrezno in otrok ne ogrožata, da pa še zmeraj ne zmoreta preseči konflikta, ki sta ga imela v preteklosti ter to prenašata na svoja otroka. Otroka pa si želita zgolj to, da bi se mama in oče razumela, starša pa tega ne uvidita. Pomembna je ugotovitev CSD, da sta otroka zelo navezana na oba starša, pri obeh se počutita dobro ter imata pri obeh dovolj prostega časa (list. št. 42 v spisu). CSD je nato v dopolnitvi mnenja, ki ga je podal na podlagi opravljenih individualnih razgovorov z obema mladoletnima otrokoma navedel, da mladoletna otroka nista sposobna samostojno izraziti želje, da bi stiki potekali tri dni pri atiju in tri dni pri mamici. Pristna pa je želja otrok, da želita približno enakovredno preživljati čas z obema staršema. Otroka sta povedala, da jima je trenutna delitev časa, ki ga preživljata pri starših všeč, B. B. je ubesedila, da si ati želi, da je pri njemu več časa, mami pa si tega ne želi. A. A. je povedal, da si želi, da bi bil pri atiju tri dni in nato tri dni pri mamici. CSD je v mnenju menil, da A. A. ni najbolje razumel predlagani potek stikov ter da ni izrazil svoje pristne želje, temveč jo je izrazil na podlagi vpliva družinske dinamike, saj sta starša že nekaj let v konfliktu.

11. Na podlagi povzetih zaključkov mnenja in dopolnitve mnenja CSD sodišče druge stopnje kot neutemeljene zavrača tako pritožbene očitke matere kot očeta. Zaključki, ki jih je sodišče prve stopnje utemeljilo v točkah od 9 do 12 obrazložitve, niso v nasprotju z mnenjem CSD. Na očetov očitek, da sodišče ni upoštevalo jasno izraženega mnenja otrok je odgovorilo že sodišču prve stopnje ter za presojo, da mladoletna otroka nista sposobna samostojno izraziti svojih želja, navedlo prepričljive in jasne razloge. Tudi očitek, da je zavrnitev očetovega predloga za povečanje stikov v nasprotju z mnenjem CSD, ni utemeljen. CSD je v dopolnitvi mnenja res zapisal, da ne nasprotuje očetovemu predlogu o poteku stikov, a je hkrati tudi navedel, da so otrokoma v korist že obstoječi stiki. Da otroka nista bila sposobna izraziti svoje pristne želje, v celoti pritrjuje tudi CSD v dopolnilnem mnenju.

12. Na materine očitke, da se sodišče ni opredelilo do njenih navedb in dokaznih predlogov, sodišče druge stopnje odgovarja, da je z razlogi navedenimi v točkah od 8 do 12 obrazložitve, sodišče odgovarjalo tako na navedbe predlagatelja kot nasprotne udeleženke. Bistvo teh razlogov je, da nobeden od predlogov, ki sta jih podala starša, ne bi prispeval k zagotavljanju večjih koristi otrok. To je tudi ugotovitev CSD v njegovem mnenju. Tako sodišče kot CSD sta na podlagi izvedenih dokazov ocenila, da zmoreta oba starša enakovredno poskrbeti za otroka, o čemer priča tudi poročilo Osnovne šole J., iz katerega izhaja, da imata otroka vse domače obveznosti redno opravljene, ne glede na to od katerega starša v tistem dnevu prihajata. Obsežni pritožbeni očitek matere, da sodišče ni upoštevalo, da je vse učenje in delo z otrokoma na materi, zato ni utemeljen. Skupna dokazna ocena dovolj prepričljivo potrjuje, da tudi oče za mladoletna otroka med tednom ustrezno poskrbi.

13. Sodišče druge stopnje poudarja, da v kolikor tako mati kot oče dejansko želita ravnati v največjo korist svojih dveh mladoletnih otrok, se morata kot odrasla odgovorna starša zavedati, da otroka še kako dobro zaznavata konfliktnost njunega odnosa in sta zaradi tega zelo prizadeta, saj si želita le to, da bi se mama in oče razumela. Podatki spisa potrjujejo, da sta otroka navezana na oba straša in se pri obeh dobro počutita, zelo pa ju vznemirja in bremeni občutek, da se bi zaradi nerazumevanja med staršema, zamerila mami ali očetru. Sodišče tudi ugotavlja, da je za otroka v njuni starosti zelo pomebna stalnost in utečen red izvajanja stikov, saj bi vsako spremembo dojemala kot posledico konfliktov med staršema. Prelagati odločitev glede obsega stikov z mamo ali z očetom, na 7 ter 10 letna otroka, bi bilo zelo neprimerno ter v njuno škodo.

14. Starša morata razumeti, da kljub razpadu njune življenjske skupnosti ostajata mama in oče A. A. in B. B. za vedno ter da je že sam razpad njihove življenjske skupnosti za otroka dovolj obremenjujoč, kaj šele vso dodatno breme, ki ga kot starša nalagata otrokoma zaradi njunega konfliktnega odnosa. Tudi po mnenju sodišča druge stopnje, stiki kot so do sedaj določeni in se tudi izvajajo, omogočajo obema staršema enakopravno vključitev v razvoj in vzgojo otrok ter puščajo mami tudi čas, ki ga preživlja z otrokoma brez opravljanja šolskih in drugih obveznosti. Zato so stiki, kot so določeni z zadnjim izvršljivim naslovom, še vedno v korist obeh mladoletnih otrok. Seveda se mora tudi oče zavedati, da z obsežnim obsegom stikov prevzema tudi odgovornost, da bosta otroka od njega odhajala v šolo pripravljena ter z vsemi opravljenimi nalogami. Starša pa bosta, z minimalno razumnostjo, na papirju zapisane stike, lažje udejanjala in s tem zelo pomagala svojima otrokoma. Ne more pa sklicevanje na nezmožnost komunikacije vplivati, bodisi na zmanjšanje ali na povečanje stikov z enim od staršev. K osnovni komunikaciji, ki je potrebna v zvezi s izvajanjem starševske skrbi, sta zavezana oba. V kolikor resnično želita svojima otrokoma najbolje, ju bosta s primernim dogovarjanjem zelo razbremenila čustvenih stisk, ki jih strokovnjaki pri njunih otrocih že zaznavajo.

**Glede preživnine:**

15. Sodišče je na predlog obeh staršev odločalo o spremembi preživnine za njuna mladoletna otroka, o čemer je bilo nazadnje odločeno s sklepom sodišča z dne 22. 8. 2019 in sicer je bila očetu določena preživnina v višini 150,00 EUR za vsakega od mladoletnih otrok, ki jo oče od 1. 2. 2022 plačuje v višini 157,66 EUR.

16. Sodišče druge stopnje ugotavlja, da so neutemeljeni očitki zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja, zmotne uporabe materialnega prava ter bistvene kršitve ZPP, ki jo pritožba matere očita s kršitvijo določbe 214 ZPP. Sodišče je v okviru pravilne uporabe materialnega prava kritično presojalo s strani matere zatrjevane mesečne potrebe obeh mladoletnih otrok ter na podlagi skupne dokazne ocene ugotovilo dejstva, na podlagi katerih je sprejelo zaključke o potrebah mladoletnega sina in hčerke. V točkah 22 do 25 je argumentiralo zakaj je sledilo navedbam nasprotne udeleženke o povečanih stroških iz naslova nabave oblačil in obutve in je predložene račune upoštevalo zgolj kot enega od dokazov. Sodišče je tudi pojasnilo, da so se stroški izobraževanja otrok povečali in so za B. B. tudi višji kot stroški oskrbe v vrtcu.

17. Sodišče prve stopnje je pravilno postopalo na podlagi prvega odstavka 197. člena DZ in ugotavljalo ali so se spremenile potrebe upravičencev ali zmožnosti zavezancev, na podlagi katerih je bila preživnina določena. Po oceni posameznih izvedenih dokazov in vseh dokazov skupaj je sodišče ocenilo, da je prišlo do spremenjenih okoliščin, ker so se nekatere potrebe mladoletnih otrok (obleka, obutev, stroški varstva in izobraževanja ter izvenšolskih dejavnosti) zvišale, saj je hčerka pričela obiskovati osnovno šolo, s čimer so nedvomno nastali novi in višji stroški, tako z vsakomesečnimi izdatki za šolske potrebščine, kot z letnimi ter tudi z obšolskimi dejavnostmi. Izkazani pa so tudi višji izdatki za A. A.. Pravilno je opravilo primerjavo ugotovljenih mesečnih potreb kot izhaja iz sklepa Okrožnega sodišča na Ptuju IV P 186/2018, z dne 22.8.2019 ter sedanjega obsega mesečnih potreb. V točkah od 20 do 23 je dovolj natančno ocenjevalo posamezne sedanje mesečne potrebe ter jih ocenilo v višini 430,00 EUR za posameznega otroka.

18. Zato je očitek o nekonkretiziranosti izpodbijanega sklepa glede utemeljitve mesečnih potreb otrok neutemeljen. Sodišče je ugotovljeno zvišanje postavk zadostno utemeljilo, pri čemer je potrebno pritrditi, da pri tem ne gre za matematični izračun, temveč za oceno posameznih mesečnih izdatkov, ki tvorijo obseg nujnih mesečnih potreb mladoletnega otroka v starosti kot sta B. B. in A. A., ki še omogoča zdrav in uspešen razvoj. Tudi pritožbenim očitkom matere, da je sodišče mesečne potrebe otroka ocenila prenizko, ni utemeljen. Sodišče je v točki 22 obrazložitve pojasnilo, da višji zatrjevani stroški mesečnih potreb niso izkazani.

19. Sodišče je nadalje pravilno porazdelilo preživninsko breme in pri tem upoštevalo preživninske zmožnosti obeh staršev, predvsem pa dejstvo, da glede na določen obseg stikov preživita otroka z očetom le nekaj dni manj mesečno kot pri materi. Sicer je pritrditi materi, da s preživnino kot jo je določilo sodišče, matematično ni pokrita polovica mesečnih potreb otrok. Ni pa mogoče pritrditi, da bo ob tako določeni preživnini nanjo odpadel višji mesečni prispevek k preživljanju kot na očeta, ker bosta otroka skoraj polovico časa preživela pri očetu. Oče bo moral v teh dnevih otrokoma zagotavljati prehrano, priboljške, sredstva za higieno, razvedrilo ter druge stroške, ki nastanejo v tistem času.

20. Predlagatelj neutemeljeno očita, da je napačen zaključek sodišča, da je dolžan zvišano preživnino plačevati od 1. 7. 2022 dalje. Na podlagi trditev in navedb predlagatelja sodišče ni imelo podlage, da ne bi ugodilo predlogu za zvišanje preživnine od vložitve predloga dalje, ker se preživnina določi v mesečnem znesku in za vnaprej, zahteva pa se lahko od dneva vložitve tožbe ali predloga za določitev preživnine (določba 196. člena DZ, ki plačilo terjatve veže na čas vložitve zahtevka).

21. Ker je iz točke III izreka sklepa izpodbijanega sklepa razvidno, da gre za spremembo že določene preživnine, sodišče ni poseglo v izrek, ki je sicer dovolj določen in v celoti izvršljiv.

22. Glede na obrazloženo pritožbeni razlogi niso podani zato je potrebno pritožbi zavrniti ter potrditi sklep sodišča prve stopnje (2. točka prvega odstavka 365. člena ZPP v zvezi z določbo 42. člena Zakona o nepravdnem postopku).

23. Ker nasprotna udeleženka s pritožbo ni uspela, odgovor na pritožbo pa ni pripomogel k odločitvi o pritožbi, mora nositi sama svoje pritožbene stroške (določbe 154., 155. in 165. člena ZPP).

1 Mnenje CSD z dne 28. 7. 2022 ter dopolnitev mnenja z dne 27. 1. 2023. 2 K. Zupančič, Družinsko pravo, Ur. l. RS, Ljubljana 1999, str. 68.