Jedro

Ko toženec s pritožbenimi navedbami izpodbija ugotovljeno dejansko stanje (glede vsebine dogovora med pravdnima strankama), uveljavlja pritožbeni razlog, ki v predmetnem sporu (majhne vrednosti) ni upošteven.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se potrdi sodba sodišča prve stopnje.

II. Pritožnik sam krije svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo razsodilo, da je dolžan toženec tožnici plačati znesek 1.091,64 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 8.4.2011 dalje (I. točka izreka). Odločilo je tudi, da je dolžan toženec tožnici plačati pravdne stroške v višini 426,72 EUR (II. točka izreka).

2. Zoper sodbo se brez navedbe pritožbenih razlogov pritožuje toženec. Pritožbenemu sodišču predlaga, da pritožbi ugodi in sodbo ustrezno spremeni, podrejeno pa predlaga razveljavitev sodbe v izpodbijanem delu in vrnitev zadeve v ponovno odločanje sodišču prve stopnje. Toženec naj bi izpovedal, da je bil med strankama sklenjen dogovor z drugačno vsebino, in sicer da je bilo dogovorjeno, da gre za plačilo enkratnega zneska za plačilo kave, ki jo je prodajala tožnica, pri čemer nikoli ni bilo rečeno, da bo potrebno ta znesek vrniti. Ob podpisu sporne pogodbe je bilo tožencu s strani tožničinega predstavnika rečeno, da gre zgolj za formalnost ter da zneska ne bo treba vračati. Prav tako je sodišče prve stopnje napačno odločilo glede zakonskih zamudnih obresti. Ker vračilo dolga ni bilo dogovorjeno, toženec ni v nikakršni dolžniški zamudi, poleg tega nikoli ni bil opozorjen, da bo moral plačati domnevno terjatev. Iz dokaznega postopka naj bi bilo razvidno, da toženec vtoževanega zneska ne dolguje, zaradi česar je odločitev sodišča prve stopnje napačna.

3. Tožnica na pritožbo ni podala odgovora.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Obravnavani spor sodi med spore majhne vrednosti (spori, v katerih se tožbeni zahtevek nanaša na denarno terjatev, ki ne presega 2.000,00 EUR – prvi odstavek 443. člena Zakona o pravdnem postopku, ZPP). V sporih majhne vrednosti veljajo posebna pravila, ki odstopajo od splošnih pravil pravdnega postopka in ki zaradi njihove bagatelnosti racionalizirajo (reducirajo) posamezne faze postopka. To velja tudi za pritožbeni preizkus odločitve v sporu majhne vrednosti. Tako se lahko sodba v takšnem sporu izpodbija samo zaradi bistvene kršitve določb pravdnega postopka iz drugega odstavka 339. člena ZPP in zaradi zmotne uporabe materialnega prava (prvi odstavek 458. člena ZPP). To pomeni, da v pritožbi zoper odločitev v sporu majhne vrednosti dejanskega stanja ni mogoče izpodbijati oziroma je s strani sodišča prve stopnje ugotovljeno dejansko stanje (neizpodbojno) izhodišče tudi za pritožbeno odločitev (razen če bi bilo dejansko stanje nepopolno ugotovljeno zaradi nepravilne uporabe materialnega prava - 2. odst. 458. čl. ZPP). Ko torej toženec s pritožbenimi navedbami izpodbija ugotovljeno dejansko stanje (glede vsebine dogovora med pravdnima strankama), uveljavlja pritožbeni razlog, ki v predmetnem sporu (majhne vrednosti) ni upošteven.

6. Materialnopravna določila 569., 570. in 574. člena OZ ter 4. in 5. člena posojilne pogodbe (A2), ki opredeljujeta način vrnitve zneska, ki ga je na podlagi posojilne pogodbe tožnica posodila tožencu, je sodišče prve stopnje (na podlagi ugotovljenega dejanskega stanja) pravilno uporabilo. Posledično je utemeljeno ugodilo zahtevku na plačilo zakonskih zamudnih obresti, do katerih je tožnica upravičena že na podlagi določil prvega odstavka 299. člena OZ in 378. člena OZ(1).

7. Ker razlogi, ki jih uveljavlja pritožba, niso podani, prav tako pa ne razlogi, na katere mora paziti po uradni dolžnosti, je pritožbeno sodišče pritožbo zavrnilo in sodbo sodišča prve stopnje potrdilo (353. člen ZPP).

8. Toženec s pritožbo ni uspel. Zato v skladu s prvim odstavkom 165. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 154. člena ZPP sam nosi svoje stroške pritožbenega postopka.

9. Na podlagi petega odstavka 458. člena ZPP je o pritožbi odločal sodnik posameznik.

(1) Plačilo zakonskih zamudnih obresti v primeru zamude s plačilom posamezne anuitete je bilo poleg tega dogovorjeno tudi v 5. členu predmetne posojilne pogodbe.